Domov
 

Hitre povezave
Novice in obvestila

Naložbe in skladi

natisni natisni pišite nam pišite nam rezervacija termina rezervacija termina
Zakaj in ali je varčevanje v banki primerljivo z vlaganjem v vzajemne sklade?

V nasprotju z denarjem, ki ga imate v banki ali hranilnici, ki je vključena v sistem zajamčenih vlog, pri vzajemnih skladih ni jamstva za to, da boste ob prodaji točk prejeli najmanj toliko denarja, kot ste ga vložili.

Osnovna razlika med tema dvema oblikama varčevanja je v prevzemanju naložbenega tveganja; pri naložbah v depozit je donos znan vnaprej (ob sklenitvi), pri naložbah v sklade donos ni znan vnaprej.

V tem so skladi podobni nakupu posameznih delnic ali obveznic, ki – razen državnih – prav tako nimajo garancije. Sklad pa praviloma vlaga v veliko število različnih papirjev in upravljavec se trudi naložbe razpršiti tako, da gibanje posameznega papirja ne bi odločilno vplivalo na celotni sklad.

 

Kaj moram opraviti, preden začnem varčevati v skladih?
  • Vsaj približno se moram poučiti o tem, v kaj vstopam.
  • Razmisliti moram, kakšna je moja finančna situacija, kakšne so moje možnosti varčevanja, želje, omejitve in predvidevanja za naprej.
  • Vsaj malo se moram seznaniti z vrstami skladov, ki so na voljo na trgu, da dobim občutek, kaj vse obstaja.
  • Razmisliti moram, ali imam svoje prihranke vsaj delno razpršene med različne oblike naložb (denar, nepremičnine, investicijski skladi, delnice), kajti staviti na eno samo vrsto naložb je tvegano.

 

 

Kako lahko začnem varčevati v skladih?
  • Po podpisu pristopne izjave k pravilom upravljanja (pogoji poslovanja sklada),
  • podpis pristopne izjave varčevalca nikakor ne zavezuje, da bo tudi zares vplačal v sklad, niti časovno niti zneskovno. Podpis pristopne izjave pomeni le, da je vlagatelj seznanjen s pravili upravljanja ter naložbeno politiko sklada, omejitvami, stroški in vsemi tveganji.

Ali je pomembno, kje pristopim k skladu?
K skladu lahko pristopite neposredno pri družbi za upravljanje ali pri katerem od  njenih pogodbenih partnerjev. Vaši stroški so enaki, ne glede na to, kje pristopate.


Kako vlagamo in dvigamo denar?
  • Vlagatelj na bančni račun sklada (s podatki iz svoje pristopne izjave) nakaže znesek, ki ga želi vložiti.
  • Družba za upravljanje odšteje vstopno provizijo, preostanek pa pretvori v točke sklada po tekoči vrednosti in vlagatelju pošlje potrdilo o nakupu.
  • Vlagamo brez obvez – takrat in toliko, kot se odločimo sami, razen če smo se izrecno zavezali za določen urnik in zneske vplačil (t.i. varčevalni načrt).
  • Prodajo točk napovemo tako, da pošljemo zahtevek za prodajo družbi za upravljanje, ki ustrezno število točk pretvori v znesek po tekoči vrednosti in ga, najkasneje v 5 delovnih dneh, nakaže na vlagateljev bančni račun ter mu pošlje potrdilo.

V koliko skladih je smiselno varčevati?

Že en sam sklad lahko zagotovi razpršenost naložb, ki je za marsikoga povsem zadostna, npr. globalni mešani sklad.

Za začetnike povsem zadoščajo eden, dva ali trije skladi, tudi za zahtevnejše in izkušenejše je število nekje do največ 7 povsem dovolj.

Ali je pri izbiri pomembno, ali sklad upravlja domača ali tuja družba?

Vse slovenske družbe za upravljanje delujejo po slovenski zakonodaji, tuji upravljavci, ki ponujajo svoje sklade v Sloveniji, pa delujejo po zakonodaji svoje matične države.

V praksi lahko vlagatelj opazi le malenkostne razlike pri naložbeni politiki (tuji imajo običajno več manevrskega prostora pri naložbah), opazni so tudi nižji upravljavski stroški, ki so posledica ekonomije obsega.

Ali je pri izbiri pomembno, kako visoke so provizije sklada?

Vstopne in izstopne provizije so enkratni strošek in so manj pomembne. Bolj pomembna je upravljavska provizija, ki ves čas najeda premoženje sklada. Zelo pomembno pri tem je, da med seboj primerjamo samo sklade s podobno naložbeno usmerjenostjo.

 
V nasprotju s položajem pri mnogih potrošnih dobrinah pri skladih nikakor ne velja, da bomo pri dražjem skladu (z višjo upravljavsko provizijo) zagotovili boljšo storitev in višje donose kot pri cenejšem skladu. Kvečjemu obratno: raziskave v svetu kažejo, da večina dolgoročno najdonosnejših skladov spada med tiste, ki imajo stroške nižje od povprečja.

Upravljalska provizija

Ali je pri izbiri pomembno, kolikšna je vrednost točke sklada (VEP)?

Ali VEP znaša 2 evra ali 10 ali 100 je za izbiranje povsem nepomembno. To  nikakor ne pomeni, da je sklad z nižjo VEP cenejši (ugodnejši) kot sklad z višjo. Edina posledica višje VEP je, da najmanjši možni znesek vplačila ponavadi znaša 1 enoto sklada. Pri skladu z visoko VEP torej drobna vplačila niso možna.

Kdaj je najboljši trenutek za vplačilo?

Najugodneje je kupovati takrat, ko je cena najnižja. Vendar pa to, kdaj je bila cena sklada najugodnejša, lahko ugotovimo šele naknadno, ne pa sproti.

Bistveno je začeti z varčevanjem, ne pa odlašati v iskanju najboljšega trenutka.

Koliko znaša minimalni znesek vloženih sredstev?

Triglav Skladi:

  • enkratno vplačilo: poljubno (celotno vplačilo se v celoti nameni za naložbo, saj se enota premoženja razdeli na 3 decimalke)
  • obročno (Triglav profili): od 40 evrov dalje


Kako mi lahko pri izboru sklada pomaga svetovalec?

Ne pričakujte čudežev – nihče ne ve, kateri sklad (ali naložba na sploh) bo v nekem obdobju najbolj zrasla in kdaj je optimalen trenutek za nakup oziroma prodajo.

Svetovalec vam lahko predvsem pomaga:

  • s poznavanjem tehničnih podrobnosti razpoložljivih skladov (naložbene politike, provizije, morebitne posebnosti);
  • pri uskladitvi vaših ciljev in situacijo z realnostjo;
  • z umestitvijo tveganja v vaš načrt vlaganja.
     


Varnost in garancija pri vlaganju v sklade?

Čeprav ne obstaja izrecno jamstvo za vloge, pa obstajajo mehanizmi, ki skrbijo, da je upravljanje skladov čim bolj korektno in pregledno - da so vlagatelji zaščiteni pred prevarami in poslovanjem "po domače":

  • za izvajanje zelo stroge zakonodaje skrbi Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki izdaja (in odvzema) dovoljenja za upravljanje tako družbam za upravljanje kot tudi njihovim članom uprave; družbe za upravljanje vsak dan poročajo Agenciji o dnevnih doseženih vrednostih, vsak popravek zahteva prav tako uradno objavo; mesečno pa oddajajo še dodatne preglede strukture premoženja in poslovanja sklada;
  • vsak sklad ima banko skrbnico kot dodatni člen v verigi nadzora poslovanja, ki še posebej bdi nad pravilnostjo izračuna vrednosti točke ter obračunom vplačil in izplačil; poslovanje skladov in družb za upravljanje letno preverjajo revizorske hiše, katerih ugotovitve so enako kot prospekti in pravila upravljanja skladov dostopne javnosti.
       

Kaj se zgodi ob likvidaciji sklada?

Likvidacija ne pomeni nič groznega, to ni propad vloženih sredstev, temveč zaprtje sklada in poplačilo vlagateljev na enak način, kot če bi se sami odločili za prodajo, brez kakšnih izrednih stroškov in izgub.
Razlog za zaprtje je namreč odločitev uprave in ne to, da bi se pojavljale kakšne izredne izgube; do likvidacije praviloma pride v primeru, če se sredstva sklada znižajo pod vnaprej določen obseg.

  

Primer: Likvidacija sklada SGAM Fund Dynamic Money Convert
Likvidacija se bo zgodila zato, ker je čista vrednost sredstev podsklada padla pod mejno vrednost deset milijonov ameriških dolarjev. Zato je uprava v skladu s statutom in prospektom opravila postopek obveznega odkupa vseh enot sklada ter vlagateljem izplačala sredstva.

  

Zaradi relativno kratke zgodovine, pomanjkanja izkušenj in nerealnih pričakovanj, so mnogi vlagatelji v Sloveniji sredstva vložili v zelo tvegane oblike skladov, ki presegajo njihov odnos do tveganja, kar je pogosto privedlo do razočaranja ter percepcije tovrstnih naložb kot »zelo tveganih«. Zato smo zbrali Pogoste pomisleke vlagateljev v želji razbliniti nekatere napačne predstave in mite povezane z naložbami v investicijske sklade.

Poslovne enote Sodobne tržne poti Zemljevid strani
  © 2010 Banka Sparkasse d.d. Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani AV studio