Domov
 

Hitre povezave
Novice in obvestila

Spletno bančništvo

natisni natisni pišite nam pišite nam rezervacija termina rezervacija termina
Zakaj že nekaj časa ne prejemam izpiskov za TRR po pošti?
Vsem uporabnikom računa, ki so hkrati tudi uporabniki elektronske banke Net.Stik, so od februarja 2010 na voljo le izpiski v elektronski obliki prek Net.Stika. Če ste uporabnik Net.Stika in želite še naprej prejemati izpiske po pošti lahko podate zahtevo prek Net.Stika (Spremembe/Sprememba parametrov izpiska), prek Tel.stika ali osebno v poslovni enoti.

Izpiske želim prejemati po pošti. Kako lahko uredim spremembo? Ali je storitev plačljiva?

Zahtevo za spremembo prejemanja izpiska lahko podate prek Net.Stika (Spremembe/Spremembe parametrov izpiska, kliknete na račun, za katerega želite narediti spremembo, in določite način in frekvenco prejemanja), prek Tel.Stika ali osebno v poslovni enoti.

Sama sprememba je brezplačna. Izpisek po pošti znaša 2 EUR za stranke, ki imajo Net.Stik. Če stranka nima Net.Stika, prejme izpisek po pošti brezplačno. Izpiski za varčevanja so brezplačni v vsakem primeru.

 

Kako preko Net.Stika nakažem denar na kredit? Če uporabim plačilni nalog UPN mi sistem javlja, da naj uporabim Interno plačilo. Pri internem plačilu pa mi ne sprejme TRRja in ni okenca za sklic?
Kreditojemalec, ki je obenem uporabnik enega izmed Udobnih računov in spletne banke Net.Stik lahko prek internega prenosa poravna obveznosti na kreditu. Pogoj je, da ima stranka v svoji elektronski banki vidno povezavo do kredita.

Interno plačilo
Interno plačilo je oblika prenosa sredstev, ki se uporablja za prenose med TRR računi odprtimi pri naši banki in med vašimi ostalimi računi (nakazilo na kredit, prenos na/iz varčevanj, itd.).

Kakšni so stroški odprtja in izvajanja trajnega naloga, direktne bremenitve in e-računov ter kako oz. kje jih lahko odprem?
Banka Sparkasse d.d. nudi brezplačno odpiranje in izvajanje direktnih obremenitev ter brezplačno odpiranje trajnih nalogov in e-računov prek Net.Stika, Tel.Stika ali osebno v poslovalnici. Strošek izvajanja trajnih nalogov, direktnih obremenitev SEPA DD in plačilo e-računa (s plačilni nalog UPN) se obračuna skladno s Cenikom bančnih storitev (http://www.sparkasse.si/obrestne-mere).  
Do konca leta 2012 bo sedanjo nacionalno shemo za direktne obremenitve (seznam upnikov v Net.Stiku) nadomestila nova shema SEPA direktna obremenitev (v nadaljevanju SDD). Direktne obremenitve SEPA DD odprete direktno pri prejemniku oz. upniku plačila.
 

Prenos sredstev med podračuni večvalutnega TRR

Ta oblika prenosa sredstev se uporablja za prenose med različnimi valutami (poleg EUR, še HRK, GBP, USD in CHF) na TRR računu. S tem opravimo virtualno menjavo denarja v želeno tujo valuto. Dvig denarja v tuji valuti lahko opravite v katerikoli poslovni enoti banke Sparkasse.

Uporaba univerzalnega plačilnega naloga (UPN)
UPN je univerzalni plačilni nalog, ki se uporablja za negotovinska plačila, gotovinska plačila ter polog gotovine in dvig gotovine. Uporablja se tako za domača kot za čezmejna plačila. UPN je nadomestil posebno položnico (PP02), plačilni nalog (BN02) in nalog za regulirano čezmejno plačilo (RP01).

Čezmejna plačila se izvajajo med plačnikom in prejemnikom iz dveh različnih držav članic Evropske unije ali držav podpisnic Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v katerih je plačilno sredstvo evro ali nacionalna valuta države članice EU.

Za plačilne transakcije znotraj države navedba oznake banke prejemnika plačila (Bank Indentifier Code - BIC) ni obvezen podatek, saj ga slovenske banke pridobijo na osnovi IBAN računa prejemnika plačila. Je pa navedba BIC banke prejemnika plačila obvezen podatek za pravilno usmeritev čezmejnega plačila. Z navedbo BIC banke prejemnika se plačnik izogne dodatnim stroškom vezanim na plačilno transakcijo.

Ali so obresti na depozitnem računu obdavčene?
Da. Dosežene obresti so predmet obdavčenja s strani DURS-a.

Uporaba plačilnega naloga SEPA (Net.StikPRO)
Plačilni nalog SEPA se uporablja za izvajanje plačil v evrih znotraj evroobmočja.

 

Uporaba eksternega plačila iz Bonus računa
Eksterno plačilo iz Bonus računa se uporablja, ko želite iz le-tega narediti prenos sredstev na vaš TRR odprt pri drugi banki. Pri tej vrsti je možno opraviti transakcijo le na svoj osebni račun; plačevanje položnic ni možno.

Uporaba predčasnega delnega izplačila
Predčasno delno izplačilo se uporablja za prenose iz Namenskega varčevanja in depozita (v kolikor še nismo dosegli dobe izteka).

Uporaba obrazca Plačilo v tujino
Obrazec Plačilo v tujino se uporablja za nakazila v tujino. Vsa polja označena z zvezdico morate obvezno izpolniti. Od prejemnika nakazila morate pridobiti podatke o prejemniku: naziv, naslov in račun prejemnika oz. IBAN št. ter podatke o banki: naziv banke, naslov banke in SWIFT oz. BIC kodo.

IBAN št. je obvezna za plačilo v države SEPA območja http://www.sepa.si/default.htm. Za nakazilo v ZDA in nekatere druge države, katerih banke nimajo BIC oz. SWIFT kode, pa poleg št. računa (Account no.), potrebujete še ABA Routing no. (9 mestna št.), ki jo navedete v polje Sporočilo banki.
 
Pri nakazilu v tujino morate izbrati tudi ustrezno opcijo stroškov plačila:
SHA - stroški so deljeni, vsak plača svoje; OUR - vse stroške plača plačnik; BEN - vse stroške plača prejemnik plačila.
Opcija SHA je obvezna pri nakazilu v države območja SEPA. V primeru, da pri nakazilu v tujino (izven območja SEPA) izberete SHA opcijo, si korespondenčne banke obračunajo provizijo od zneska nakazila in prejemnik prejme manjši znesek od prvotnega nakazila, zato vam svetujemo, da v tem primeru izberete opcijo OUR.

Sredstva želim preko Net.Stika nakazati v ZDA, a nimam BIC oz. SWIFT kode, zato mi sistem zavrača plačilo.
V polje za BIC oz. SWIFT kodo vnesite BIC kodo Banke Sparkasse, ki se glasi KSPKSI22XXX, pod sporočilo banki pa navedite pravilne podatke: naziv in naslov banke ter ABA številko.

Kje lahko pridobim informacije o IBAN-ih in SWIFT kodah drugih držav?
Podrobnejše informacije o IBAN-ih lahko najdete na spletni strani Banke Slovenije www.bsi.si ali na spletni strani http://www.ecbs.org/iban.htm. Podatke o BIC oz. SWIFT kodi pa najdete na naslovu: www.swift.com.

Račun imam odprt v poslovni enoti Maribor. Iz tujine mi bodo nakazali sredstva, zato potrebujem SWIFT kodo banke in IBAN. Ali navedem naslov banke iz Maribora?
SWIFT oz. BIC koda se glasi: KSPKSI22XXX, IBAN pa je sestavljen iz SI56 + vaš transakcijski račun (brez presledkov ali drugih znakov). Vedno navedete naslov sedeža banke: Banka Sparkasse d.d., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana.

Ali lahko spremenim limit na TRR prek Net.Stika?

Zahteve za spremembo limita na TRR ne morete oddati preko Net.Stik-a. Izpolnjen in podpisan zahtevek za spremembo lahko pošljete po pošti ali ga oddate v poslovni enoti. Zahtevo za spremembo lahko oddate tudi preko Tel.Stik-a (01 583 66 66) na podlagi legitimacije z uporabniško št. in geslom za uporabo Net.Stik-a/Tel.Stik-a. Poleg podane zahteve pa morate obvezno priložiti zadnje tri plačilne liste oz. odrezke pokojnin, katere lahko skenirate in pošljete na e-mail svetovalcu ali jih pošljete po pošti ali jih prinesete osebno v poslovno enoto. 

Ali lahko spremenim limit na MasterCardu prek Net.Stika?
Zahteve za spremembo limita na MasterCard kartici ne morete oddati preko Net.Stika. Izpolnjen in podpisan zahtevek za spremembo lahko pošljete po pošti ali ga oddate v poslovni enoti. Zahtevo za spremembo lahko oddate tudi preko Tel.Stika (01 583 66 66) na podlagi legitimacije z uporabniško št. in geslom za uporabo Net.Stika/ Tel.Stika. Poleg podane zahteve pa morate obvezno priložiti zadnje tri plačilne liste oz. odrezke pokojnin, katere lahko skenirate in pošljete na e-mail svetovalcu ali jih pošljete po pošti ali jih prinesete osebno v poslovno enoto.  

Pozabil/izgubil sem PIN kodo. Kako lahko dobim novo?
Novo PIN kodo lahko naročite na podlagi podpisanega zahtevka, ki se v Net.Stiku nahaja pod Komunikacija/Zahtevki in obrazci za spremembe, prek Tel.Stika na podlagi legitimacije z uporabniško številko in geslom za uporabo Net.Stika/Tel.Stika ali osebno v poslovni enoti.

Ali lahko povečam/znižam znesek depozita prek Net.Stika? Kje / kdaj?
Povečanje ali zmanjšanje zneska depozita prek Net.Stika opravite v meniju Naročila/Varčevanja/Depoziti/ Podaljšanje Depozita, kliknete na Depozit, ki ga želite spremeniti in označite Povečanje ali Zmanjšanje zneska. Spremembo lahko naredite najkasneje do 5 delovnih dni pred zapadlostjo depozita. Sprememba je izvedena na dan zapadlosti depozita.

Ali lahko sredstva z depozita dvignem predčasno?
Fizične osebe lahko predčasen dvig sredstev z depozita opravijo prek Net.Stika (Plačila/Predčasno delno izplačilo), prek Tel.Stika ali osebno v poslovni enoti. Za podjetja predčasna prekinitev depozita ni možna.

Katere spremembe za depozit lahko uredim prek Net.Stika?
V meniju Naročila/Varčevanja/Depoziti lahko opravite naslednje spremembe: podaljšanje depozita (vključno s povečanjem/znižanjem zneska), preklic avtomatičnega podaljšanja depozita in spremembo računa za izplačilo kredita.

Kje v Net.Stiku vidim, ali je bilo nekaj res plačano?

Pregled transakcij za zadnjih 90 dni je razviden v meniju Moji računi/Podroben prikaz podračunov EUR. Arhiv plačil za zadnjih 6 mesecev se nahaja pod Pregledi/Arhiv plačil, mesečne izpiske pa najdete v meniju Moji računi/Pregled izpiskov.

 

Potrebujem potrdilo o opravljeni transakciji. Kaj storiti?
Uradno potrdilo s strani banke o opravljeni transakciji lahko naročite prek Net.Stika v meniju Naročila/Potrdilo o plačilu, prek Tel.Stika ali osebno v poslovni enoti. Strošek se zaračuna po veljavnem ceniku banke Sparkasse.

Kakšna je razlika med direktno bremenitvijo in trajnim nalogom?
Direktna obremenitev (DB) se uporablja za mesečna plačila dolžnika podjetju, pri čemer dolžnik pooblasti svojo banko, da mu na določen dan v mesecu bremeni osebni račun. Prek DB dolžniki poravnavajo redne mesečne obveznosti, kot so stroški elektrike, komunale, vodovoda ipd. (zneski se spreminjajo).
Trajni nalog (TN) je kreditni plačilni instrument, s katerim plačnik pooblasti svojo matično banko, da poravnava njegove obveznosti, pri katerih se znesek ne spreminja v breme njegovega računa in v korist transakcijskega ali drugega računa pri matični ali drugi banki, podpisnici dogovora (uporabi se npr.: za poravnavo kreditnih obveznosti, varčevanja ...). 

Za katero podjetje je možno odpreti direktno bremenitev (DB) za plačilo obveznosti?

Podjetja, za katera je možno odpreti DB, so vključena v zbirni center za direktne bremenitve. Seznam teh podjetij lahko preverite prek Net.Stika v meniju Naročila/Otvoritev direktne obremenitve, prek Tel.Stika ali osebno v poslovni enoti.

Direktno bremenitev sem odprl pred 14 dnevi, a se ni izvedla. Zakaj?
Direktna bremenitev mora biti odprta vsaj 3 – 4 tedne pred prvo izvedbo. Pomembno je tudi, da ste ob otvoritvi navedli pravilen sklic (referenco). V kolikor podatki niso pravilni, se direktna bremenitev ne bo izvajala. 

Prek Net.Stika sem odprl direktno bremenitev za Snaga d.o.o., a se le-ta ne izvaja. Zakaj?

Direktna bremenitev se lahko odpre samo za Snaga MB. Direktna bremenitev za Snago LJ ni možno odpreti in zato se le-ta ne izvaja.

Pri plačilih prek Net.Stika se pri vseh opcijah plačil izpiše "Nimate ustreznega računa", zato prek Net.Stika ne morem izvajati plačilnega prometa. Kaj storiti?
V primeru, ko imate račun blokiran, se vam pri plačilih izpiše "Nimate ustreznega računa". Status računa preverite v meniju Moji računi/klik na naziv uporabnika (ime in priimek/naziv podjetja poleg TRR).

Ali je možno v Net.Stiku poleg TRR videti tudi ostale posle, ki jih imam odprte pri vaši banki? Kako to uredim?
Zahtevo za spremembo dostopa do posameznih računov lahko podate prek Tel.Stika (legitimacija z uporabniško št. in geslom za uporabo Tel.Stika) ali osebno v poslovni enoti.

Kako lahko uredim spremembo stalnega bivališča/sedeža podjetja?
Fizičnim osebam uredimo spremembo stalnega bivališča na podlagi kopije osebnega dokumenta. Sedež podjetja se spremeni na podlagi izpisa iz AJPES-a.

Zakaj ne morem denarja z Varčevalnega računa BRIHTA prenesti na svoj račun, kljub temu, da sem pooblaščen?
Vsa sredstva z Varčevalnega računa BRIHTA se smejo imetniku nakazati na njegov transakcijski ali varčevalni račun pri banki. Na račun pooblaščenca prenos ni možen.

 

Želela bi dvigniti 10.000 EUR. Ali je to potrebno predhodno najaviti?
Znesek dviga v vrednosti med 3.000,00 EUR in 40.000,00 EUR je potrebno predhodno najaviti en delovni dan prej, do 11:30 ure. Za dvig višjega zneska se prosimo osebno oglasite v izbrani poslovni enoti. Uporabniki Net.Stika lahko naročite dvig sredstev v meniju Naročila/Naročilo gotovinskega dviga. Dvig lahko naročite tudi prek Tel.Stika (legitimacija z uporabniško št. in geslom za uporabo Tel.Stika) ali osebno v poslovni enoti.

Potrebujem bančne izpiske za zadnje 3 mesece. Kaj moram storiti?
Uporabniki Net.Stika si bančne izpiske lahko natisnete sami iz menija Moji računi/Pregled izpiskov (brezplačno). Dodaten bančni izpisek posredovan s strani banke lahko naročite prek Tel.Stika (legitimacija z uporabniško št. in geslom za uporabo Tel.Stika) ali osebno v poslovni enoti. Strošek ponovnega pošiljanja izpiska se obračunava po veljavnem ceniku banke Sparkasse.

Potrebujem potrdilo o prilivih za zadnjih 3 oz. 6 mesecev. Kaj moram storiti?
Potrdilo o prilivih lahko naročite prek Tel.Stika (legitimacija z uporabniško št. in geslom za uporabo Net.Stika/Tel.Stika) ali osebno v poslovni enoti. Strošek potrdila se obračunava po veljavnem ceniku banke Sparkasse.

Na račun sem prejel/a priliv, vendar je le-ta blokiran. Kako lahko razpolagam s svojimi sredstvi?

Za dvig sredstev se morate osebno oglasiti v poslovni enoti. V nadaljevanju je seznam, do katerih prilivov je stranka upravičena v primeru sodnega ali davčnega sklepa:

 

Omejitve in izvzetja pri DAVČNI izvršbi:

 

Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe oziroma za katere veljajo omejitve, ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

Denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe so:
1. preživnine, na podlagi zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, in nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
2. odškodnine zaradi telesne poškodbe, po zakonu, ki ureja invalidsko zavarovanje;
3. denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4. starševski dodatki, otroški dodatki, dodatki za nego otroka in pomoči ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. štipendije in pomoči učencem in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. dodatek za pomoč in postrežbo;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
10. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
11. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu ZDoh-2 ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določeno v 69. členu ZDoh-2;
12. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje.

 

Prilivi, na katere je davčna izvršba omejena:


Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.

Ne glede na navedeno z davčno izvršbo ni mogoče seči na zgoraj navedene denarne prejemke, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.


Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov je mogoče seči z davčno izvršbo le z upoštevanjem omejitev iz drugega in tretjega odstavka te točke. Pri drugih prejemkih se ne upoštevajo omejitve, povezane s prilivom v tekočem mesecu (tudi če priliv ostane na računu več kot en mesec, se ne rubi).

 

Omejitve in izvzetja izvršbe pri SODNI izvršbi:

 

Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri banki iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma je izvršba nanje omejena, ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

 

Iz sodne izvršbe so izvzeti:


1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;
11. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije;
12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu ZDoh-2 ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določeno v 69. členu ZDoh-2;
15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

 

 

Prilivi, na katere je sodna izvršba omejena:


Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za t.i. privilegirane terjatve, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od zgoraj navedenih prejemkov (plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih), mu mora pri izvršbi od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
ZIZ določa še dodatne omejitve izvršbe v primerih vzdrževanih družinskih članov, česar banka ne more upoštevati, saj ne razpolaga s podatkom, koliko družinskih članov kdo vzdržuje, razen če to ne izhaja iz samega sklepa o izvršbi. V tem primeru banka izvrši sklep tako, kot se glasi.
Banka izjemoma upošteva navedene omejitve, če predloži dolžnik uradno potrjeno potrdilo o vzdrževanih družinskih članih.
Če vsebuje predlog za izvršbo višji znesek, ki naj ostane dolžniku, banka upošteva sklep o izvršbi.
Če vsebuje predlog za izvršbo nižji znesek, ki naj ostane dolžniku po določbah ZIZ, banka upošteva zakon.
Predmet izvršbe niso terjatve države in samoupravnih lokalnih skupnosti za plačilo davkov in drugih obveznih dajatev ter terjatve javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje. Predmet izvršbe tudi niso denarna sredstva na računu samoupravne lokalne skupnosti, ki jih je zagotovila država za opravljanje posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene na samoupravno lokalno skupnost, denarna sredstva, za katera tako določa zakon, ki ureja financiranje občin, denarna sredstva, ki so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč, in denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije.

 

Poslovne enote Sodobne tržne poti Zemljevid strani
  © 2010 Banka Sparkasse d.d. Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani AV studio