Domov
 

Poglejte še:
Center bančnih storitev in informacij

Telefon:
01/583 66 66
Delovni čas:
pon-pet 9:00-17:00


Pogosti pomisleki vlagateljev

natisni natisni pišite nam pišite nam rezervacija termina rezervacija termina

Zakaj investirati v sklade, če jih večina izkazuje izgubo v zadnjem letu?

  • Pri naložbah v sklade je prisotno naložbeno tveganje, kar pomeni, da skladi ne bodo vedno samo rasli, pač pa da se dogajajo tudi padci oz. negativni donosi (približno 2/3 časa delniški skladi rastejo, 1/3 časa pa padajo).

  • Donosi iz preteklosti niso pokazatelj razvoja vrednosti sklada v prihodnje in iz tega ne moremo nič sklepati;
  • Naložbe v sklade so srednje- do dolgoročne naložbe pri katerih so podatki iz preteklosti, kjer se upošteva kratka zgodovina (1 leto) povsem brez pomena;
  • Izguba pomeni znižanje nakupne cene – več enot premoženja pri enakem vplačilu kot pa takrat, ko je cena visoka;
  • “Večina” lahko pomeni “delniški skladi” – so ti sploh primerni za tak tip vlagatelja? Kakšne donose so imeli v istem obdobju obvezniški skladi?

Koliko bo prinesel določen sklad?

Donosov v prihodnje NIHČE ne pozna; ne upravljavci, ne borzni analitiki, ne borzni posredniki, ne finančni svetovalci, ne stranke.

  • Lahko pa si pomagamo z zgodovinskimi podatki iz daljših časovnih obdobij, pri čemer ugotovimo naslednje:

Če donose razvrstimo po tipih skladov, lahko rečemo, da so pričakovani donosi naslednji:

  • Delniški skladi (8-10 % letno)
  • Mešani skladi (5-8 % letno)
  • Obvezniški skladi (4-6 % letno)
  • Skladi denarnega trga (2-4 % letno)

"Ali vi varčujete v sklade? Kam/v katere sklade bi vi na mojem mestu investirali?"

Neposredna primerjava med naložbami svetovalca in stranke ni smiselna zaradi tega, ker se lahko osebi razlikujeta po odnosu do tveganja, času varčevanja in cilju ter drugih dejavnikih.

Zato je vsako situacijo potrebno obravnavati individualno.

“To so mi že ponudili, sem nakupil in imel samo izgubo s tem ...

Za celovito razumevanje je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Na podlagi česa ste se odločili za nakup > “vroča zgodba” (npr. Balkan, NKBM, zlato,…), akcijski popust pri stroških, “obljube” o visokih donosih (20 %-30 % letno)?
  • Ali bi se danes ponovno odločili za to naložbo? Zakaj da oz. zakaj ne?
  • Ali ste se o stanju svoje naložbe pogovarjala s prodajalcem tudi po nakupu?

Pri banki Sparkasse ne ponujamo ne visokih donosov, ne akcijskih popustov in ne prodajamo najbolj vročih aktualnih zgodb; kar vam ponujamo je storitev korektnega finančnega svetovanja, ki temelji na:

  • doseganju finančnega cilja v skladu z vašim odnosom do tveganja,
  • upoštevajoč ročnost naložbe in
  • vaših finančnih zmožnosti

Upoštevajoč navedene parametre vam oblikujemo ustrezno košarico finančnih produktov, ki so najbolj ustrezni za doseganje vašega cilja.
Ne ponujamo skladov, ponujamo finančne rešitve – skladi so le orodje za doseganje le-teh.
Poleg tega vam zagotavljamo, da bomo skupaj z vami periodično to košarico prilagajali vaši življenjski situaciji z namenom doseganja vašega cilja.

"Vlaganje v sklade me ne zanima, imam slabe izkušnje, dogovoriva se za depozite na dobo …"

  • Naložbe v sklade niso alternativa bančnemu varčevanju na kratek rok, pač pa dolgoročna naložba;
  • Depoziti so namenjeni ohranjanju kupne moči, medtem ko kapitalski trgi omogočajo realno plemenitenje premoženja (ob privzemanju naložbenega tveganja);
  • Na dolgi rok (npr. vsako leto podaljšanje depozita) lahko takšna odločitev privede do oportunitetne izgube – zakaj bi za dobo 10 let imel sredstva zgolj v depozitu, saj ob ustrezni kombinaciji skladov le-ti omogočijo boljše rezultate ob ne bistveno višjem tveganju (glej primer naložbe v ESPA Bond Danubia);
  • Zakaj želite vsa vaša sredstva vezati za kratek rok? Kolikšen delež depozita boste v resnici potrebovali čez:
    - pol leta?
    - eno leto?
    - pet let?
    - deset let?

Primer:
Imate 40.000 EUR sredstev. Ocenjujete, da boste potrebovali:
- Čez pol leta 20 %,
- čez eno leto 25 %,
- čez 5 let 30 % ter
- čez 10 let  25 % sredstev.
Niste naklonjeni tveganju oz. niste pripravljeni izgubiti vloženih sredstev.

V tem primeru bi namesto podaljšanja depozita vsakih 6 mesecev (s predpostavljeno obrestno mero 3 %) bilo bolj smotrno sredstva razpršiti na naslednji način:

  • 20 % > 6-mesečni depozit (fiksna obrestna mera 3 %)
  • 25 % > 12-mesečni depozit (fiksna obrestna mera 3,5 %)
  • 30% > za 5-letno obdobje bi kombinirali državne (60 %) in podjetniške obveznice (40 %), s pričakovanim donosom 4-5 % letno
  • 25 %> za 10-letno obdobje bi kombinirali državne (40 %) ter podjetniške obveznice  (30 %) skupaj z obveznicami iz trgov v razvoju (30 %), s pričakovanim donosom 5-6 % letno.

Možnost izgube glavnice pri obeh naložbah v sklade je glede na ročnost ter kombinacijo skladov izredno nizka, oz. sta predpostavljena pričakovana donosa z veliko stopnjo verjetnosti uresničljiva. Na ta način se vlagatelj izogne oportunitetni izgubi (manj privarčevanih sredstev), ki bi jo utrpel, če bi vsa sredstva vložil zgolj v kratkoročni depozit

"Ne želim vlagati v sklade, ker je tveganje večje kot pa pri depozitu!"

Najpogostejša napaka vlagateljev je, da pri določitvi tveganja ne upoštevajo pomena časa.
Zato je pri naložbah na kapitalske trge potrebno ločiti kratkoročno od dolgoročnega tveganja; na kratek rok so investicijski skladi bolj tvegani, vendar pa se to tveganje z daljšo dobo zmanjšuje.

 

Pri vlaganju na kratek rok (2 leti ali manj) je zgornji citat upravičen, vendar pa če upoštevamo daljšo ročnost, lahko ugotovimo, da se skozi daljše časovno obdobje to tveganje bistveno zmanjša, zato lahko govorimo o relativno netveganih naložbah.

 

Primer 1: Spodnja slika kaže minimalni (najslabši) ter maksimalni (najboljši) letni donos investicijskega sklada ESPA Stock Europe Emerging za obdobje zadnjih 20 let.


Kot je razvidno, je tveganje pri tem delniškem skladu na kratek rok (1 leto) izjemno visoko. V najboljšem letu znotraj opazovanega obdobja bi lahko vlagatelj zaslužil 192,28 % donos, v najslabšem letu pa bi lahko utrpel zelo visoko izgubo, tj. -74,79 %.

 
Če letno donosnost preverimo za 5-letno obdobje, pa lahko ugotovimo, da se razpon med najboljšim in najslabšim rezultatom bistveno zmanjša, kar pomeni, da je tveganje toliko nižje.
Če preverimo najdaljše, 20-letno obdobje, pa ugotovimo, da je najslabši (najbolj tvegan) rezultat prinesel 3,57 % letni donos.

 

Povzetek: Delniški sklad je v opazovanem obdobju dosegal različne stopnje donosov; razpon najslabših donosov na letni ravni (rdeči kvadrati) pa se je gibal od -74,79 % (1 leto), se skozi čas zmanjševal ter na dolgi rok (20 let) bil pozitiven. Zato je pri delniških naložbah pomembno, da se v izogib potencialnim izgubam sredstva naložijo na daljše časovno obdobje (vsaj 10 let).

 

Primer 2: Spodnja slika kaže minimalni (najslabši) ter maksimalni (najboljši) letni donos investicijskega sklada ESPA Bond Danubia za obdobje zadnjih 13 let.


Kot je razvidno, je tveganje pri tem obvezniškem skladu na kratek rok (1 leto) relativno visoko. V najboljšem letu znotraj opazovanega obdobja bi lahko vlagatelj zaslužil 40,86 % donos, v najslabšem letu pa bi lahko utrpel zelo izgubo v višini -21,74 %.

Če letno donosnost preverimo za 5-letno obdobje, pa lahko ugotovimo, da se razpon med najboljšim in najslabšim rezultatom bistveno zmanjša, kar pomeni, da je tveganje toliko nižje in že najslabši rezultat prinaša pozitiven donos v višini 1,78 %.

Če preverimo rezultate v še daljšem, 10-letnem obdobju, pa ugotovimo, da je najslabši (najbolj tvegan) rezultat prinesel 5,40 % letni donos, najboljših deset let pa je na letni ravni prineslo kar 9,62 %.

    

Povzetek: Obvezniški sklad je v opazovanem obdobju dosegal različne stopnje donosov; razpon najslabših donosov na letni ravni (rdeči kvadrati) pa se je gibal od -21,74 % (1 leto), se skozi čas zmanjševal ter na srednji rok (5 let) bil pozitiven. Že najslabši rezultat v 10-letnem obdobju je prinesel vsaj 5,4 % letni donos, kar je dvakrat več kot je bil donos pri depozitih v opazovanem obdobju.

  

 
Če bi sredstva vplačali v ta obvezniški sklad za dobo 10 let, bi z relativno netvegano naložbo lahko bistveno znižali oportuniteno izgubo, ki bi jo ustvarili, če bi vsako leto podaljševali vezavo depozita pri banki.

"Če kupim moram potem dnevno nadzirati dogajanje na trgu ... nimam časa in niti znanja.”

  • Zgornja trditev drži le v primeru, če neposredno kupujete vrednostne papirje.
  • V primeru nakupa skladov (posredni nakup vrednostnih papirjev) pa dnevno nadziranje dogodkov na kapitalskih trgih ni potrebno, saj strokovnjaki (upravljavci premoženja) skrbijo za profesionalno upravljanje, sledenje dogodkom in sprejemanju naložbenih odločitev.
  • Za to ni potrebno niti posebno znanje niti vaš dodatni čas, ki ga lahko izkoristite za vaše hobije.

"Kaj bo z mojimi prihranki, če bo družba slabo poslovala in šla v stečaj?"

Pomembno se je zavedati, da je premoženje sklada je povsem ločeno od premoženja DZU (nad premoženjem bdi banka skrbnica).
V primeru stečaja DZU se premoženje sklada prenese na drugega upravitelja, ki ga določi nadzorni organ, ki še naprej upravlja premoženje tega sklada.

"O naložbi v sklade še nisem razmišljal; saj je še dovolj časa, sem še premlad za to."

Čas je relativen pojem – pri tem se postavlja ključno vprašanje: Boste zares želeli delati do 65. leta starosti?

  

Ameriški raziskovalec dr. Ephrem Cheng je v raziskavi »Optimum Strategies for Creativity and Longevity« objavil rezultate študije, ki primerjajo življenjsko dobo posameznika z njegovo starostjo ob upokojitvi, katero je dr. Cheng opravil na podlagi podatkov iz nekaterih velikih ameriških korporacij (Boeing, Lockheed Martin, AT&T, Lucent Technologies, ipd.).

 

Podatki kažejo, da povprečna življenjska doba osebe, ki se upokoji pri 50-ih, znaša 86 let, medtem, ko znaša povprečna življenjska doba osebe, ki se upokoji pri 65-ih, zgolj 66,8 let! Iz tega avtor zaključi, da se z vsakim dodanim delovnim letom nad starostno mejo 55 let življenjska doba v povprečju skrajša za 2 leti. Podatki iz omenjenih podjetij ukazujejo na to, da upokojenci, ki delajo do 65. leta, v povprečju prejemajo dodatno pokojnino le 18 mesecev, preden nastopi smrt. Najpogostejši vzrok je pretiran stres, ki ga starejše osebe psihično in fizično težje prenašajo.
 
Za doseganje cilja zgodnje upokojitve je ključen datum začetka varčevanja, saj učinki obrestno-obrestnega računa pridejo do izraza po 7-8 letih in naprej.

 

Spodnji primer2 je več kot zgovoren: Imamo dva vlagatelja, A in B.

 

Vlagatelj (B) se odloči skleniti varčevalni načrt pri 19-ih letih. V sedmih zaporednih letih vsako leto v varčevalni načrt vloži $2,000 ob povprečni donosnosti 10% (7% plus inflacija). Po sedmih letih ne vlaga VEČ - zaključil je z vplačili. Drugi vlagatelj  (A) do svojega 26-ega leta nič ne investira (to je do takrat ko vlagatelj B preneha z vplačili). Nato vlagatelj A prične z vplačili $2,000 vsako leto, vse dokler ni star 65 let (upoštevajoč enako teoretično 10% stopnjo donosa).


Rezultati so osupljivi: Vlagatelj B, ki je z vplačili začel prej in ki je imel le 7 vplačil, ima na koncu VEČ privarčevanih sredstev od vlagatelja A, ki je opravil 40 vplačil, vendar kasneje. Razlika med obema rezultatoma nastane zaradi dejstva, da je vlagatelj B imel na razpolago sedem let več za plemenitenje preko učinka obrestno-obrestnega računa. Teh 7 let je vrednih več kot predstavlja 33 dodatnih letnih vplačil vlagatelja A.

 

Ste se ob zgornjih podatkih začeli spraševati, ali je sploh smiselno vztrajati do 65. leta? In ali se lahko sploh prej upokojite? Vsekakor. Zadostuje zavedanje, da imamo v banki zaposlene usposobljene naložbene svetovalce, ki vam lahko pripravijo ustrezen izračun in optimalno izbiro finančnih produktov, ki vam pomagajo, da se upokojite takrat ko sami privarčujete dovolj sredstev. Vzemite usodo v vaše roke in poskrbite za varno prihodnost.

 

Viri:

http://faculty.kfupm.edu.sa/COE/gutub/English_Misc/Retire1.htm
http://www.ritholtz.com/blog/2011/02/rich-man-poor-man-the-power-of-compounding/

Poslovne enote Sodobne tržne poti Zemljevid strani
  © 2010 Banka Sparkasse d.d. Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani AV studio