(INTERVJU) Tomaž Šalamon: Milijarde v bankah so znak stabilnosti in hkrati neizkoriščen potencial

Umetna inteligenca je lahko za banke konkurenčna prednost, po drugi strani pa tudi nova nevarnost, pravi sogovornik.
Robert Balen

Predsednik uprave Sparkasse Slovenija Tomaž Šalamon poudarja, da prihodnost bančništva temelji na treh ključnih stebrih: digitalizaciji, zaupanju in trajnosti. Banke bodo uspešne le, če bodo znale povezati varnost in uporabniško prijaznost, ob tem pa ostale zavezane etiki in odgovornosti. V pogovoru veliko tudi o grožnjah, ki jih predstavljajo vse pogostejši kibernetski napadi oziroma poskusi zlorab, in kako se nanje pripraviti oziroma pred njimi najbolje zaščititi. 

V zadnjem času so kibernetske grožnje ena največjih nevarnosti za banke. Kako se pri vas odzivate na to? 

"Kibernetske grožnje so danes ena najresnejših nevarnosti za banke. Njihovo število in kompleksnost naraščata, zato je ključna večnivojska obramba. Kombiniramo najnaprednejše tehnološke rešitve, dosledno upoštevamo regulatorne zahteve – tudi novo evropsko direktivo DORA – in sledimo mednarodnim standardom. Redno izvajamo varnostne preglede, posodabljamo informacijske sisteme ter veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih in ozaveščanje strank. Naš varnostno-operativni center, ki deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, omogoča takojšen odziv na vsako grožnjo, pri tem pa tesno sodelujemo z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki." 

"Zeleni prehod za banke ni možnost, temveč nuja. Ne želimo biti le financerji, ampak partner gospodarstvu pri doseganju podnebnih ciljev"

Pri tem vam verjetno pomaga tudi to, da ste del velike mednarodne skupine Erste in Sparkasse, kajne? 

"Da, članstvo v skupini je velika prednost. Znotraj nje imamo dostop do izkušenj in dobrih praks, pa tudi do tehnične podpore. Vse to nam omogoča, da hitreje prepoznamo trende in se ustrezno odzovemo. Kljub temu pa moramo v Sloveniji sami poskrbeti za varnost lastnega IT-sistema in za skladnost z lokalno regulativo." 

Se banka na grožnje sploh lahko odzove v realnem času? Ali nastane določena škoda, preden jo je mogoče takoj sanirati ali preprečiti? 

"To je naš cilj. Imamo stalni nadzor nad okoljem in avtomatizirane mehanizme, ki takoj zaznajo neobičajne dejavnosti. Najpogostejši so phishing napadi, oblike socialnega inženiringa, izsiljevalska programska oprema ali napadi DDoS. Pomagajo nam obveščevalni podatki o grožnjah, vse bolj pa tudi umetna inteligenca, ki zazna anomalije. Vzpostavljene imamo tudi avtomatizirane odzivne mehanizme za analizo dnevniških zapisov, za vsak trenutek vemo, kdo je v sistemu. V zadnjem času uporabljamo tudi umetno inteligenco za prepoznavanje anomalij. Pomembno pa je tudi sodelovanje – tako v slovenskem kot v mednarodnem bančnem okolju." 

Stranke uporabljajo digitalne kanale za enostavne transakcije, pri bolj pomembnih življenjskih odločitvah pa cenijo osebni stik in strokovni nasvet," pravi Tomaž Šalamon.
Robert Balen

Prav umetna inteligenca, ki jo omenjate, je danes zelo izpostavljena. Kako jo uporabljate v banki? Gre za dodatno obrambo ali že kje nadomešča človeški dejavnik? 

"Umetno inteligenco vidim kot dvoplastno. Po eni strani bankam, če jo znamo smiselno uporabiti, prinese konkurenčno prednost in večjo učinkovitost, tudi zaradi hitrejšega prepoznavanja prevar, v tem primeru nam koristi. Za stranke bo prinesla personalizacijo storitev. Po drugi strani pa umetna inteligenca prinaša tudi nova tveganja, na primer možnost novih oblik prevar. Zato jo vidimo kot dopolnitev človeka, ne kot zamenjavo. Ključna ostaja kombinacija tehnologije in človeške presoje." 

Človek je pogosto najšibkejši člen v verigi zlorab. Kako usposabljate zaposlene in ozaveščate stranke, da postanejo prva linija "obrambe"? 

"Zaposleni so pogosta prva obrambna linija, zato jih redno usposabljamo – izvajamo simulacije napadov, delavnice, vaje. Imajo dostop do portala z aktualnimi opozorili o kibernetskih grožnjah. Pri strankah pa uporabljamo več kanalov predvsem za ozaveščanje; gre za obvestila v aplikacijah, kampanje, priporočila, opozorila ob konkretnih poskusih prevar. Že nekaj let sodelujemo tudi v nacionalni kampanji Pazi.se, ki jo izvajamo vse banke, in opažamo, da je stopnja ozaveščenosti strank danes bistveno višja kot pred leti." 

Kako ohranjate ravnovesje med varnostjo in uporabniško prijaznostjo? Da bi se znebili lahkomiselnosti, po drugi strani pa da ljudi ne bi preobremenili. 

"To je velik izziv. Če je zaščita preveč kompleksna, lahko storitev postane tudi neuporabna, če je preveč enostavna, pa je lahko ranljiva in zanimiva za napadalce. Zato iščemo pravo ravnovesje. Pri tem opažamo, da razlike med generacijami niso velike – kljub različnim starostim se pričakovanja strank glede uporabe digitalnih kanalov razlikujejo bolj zaradi narave storitve, ne pa zaradi starosti. Stranke uporabljajo digitalne kanale za enostavne transakcije, pri bolj pomembnih življenjskih odločitvah pa cenijo osebni stik in strokovni nasvet." 

Kaj je ob tem ključno, da danes komitent bankam zaupa svoj denar, finance, ne nazadnje svojo finančno prihodnost? 

"Zaupanje do bank že od nekdaj temelji na kombinaciji tradicije, strokovnosti in osebnega pristopa. Naše poslovanje temelji na več kot 200-letni tradiciji skupine Erste in Sparkasse. Zaupanje gradimo na strokovnosti, etiki, jasni komunikaciji in osebnem pristopu. Naše vrednote so srčnost, ravnovesje, osredotočenost na stranke, usmerjenost k novim idejam in odgovornost. To so vodila, ki jih resnično živimo - tako v odnosu do sodelavcev kot v odnosu do strank."