Majhni zneski, veliki cilji: Koliko lahko v resnici prihranimo v enem letu?

»Saj je samo 5 evrov.« Stavek, ki smo ga vsi verjetno že večkrat izrekli. Samo 5 evrov za kavo in rogljiček, 5 evrov za spontani spletni nakup, 5 evrov za nekaj kar je bilo v akciji in je bilo zato očitno nujno. 

Posamezen znesek se ne zdi velik, vendar ko pogledamo skozi čas je zgodba nekoliko drugačna. 

Če bi vsak mesec teh 5 evrov dali na stran, bi po enem letu privarčevali 60 evrov, pri 50 evrih mesečno pa že kar 600 evrov. 

Pri varčevanju torej ni vedno najpomembnejše vprašanje, koliko lahko odložim danes. Pomembno je tudi, kaj lahko z majhnimi, rednimi koraki dosežemo skozi čas.

ZAČNIMO Z MAJHNIM

Pri varčevanju pogosto naredimo napako že na začetku. Zastavimo si visok cilj, ob njem visok mesečni znesek in pričakujemo, da se bomo tega brez težav držali skozi vse leto. Potem pride nepričakovan strošek, nekoliko dražji mesec ali preprosto ugotovimo, da smo si zadali prevelik zalogaj. 

Veliko pomembneje je, da najdemo znesek, ki ga lahko realno namenimo varčevanju vsak mesec.

Poglejmo, kako se tudi manjši zneski lahko sčasoma seštejejo: 

Primer prikazuje seštevek vplačil brez upoštevanja obresti oziroma donosov.

Številke hitro pokažejo, zakaj je pri varčevanju pomembna predvsem rednost. 25 evrov morda danes ne spremeni veliko. Če pa jih vsak mesec namenimo za svoj cilj, pa lahko čez leto dni pomenijo 300 evrov, čez 3 leta pa že kar 900 evrov. In to brez tega, da bi morali vsak mesec iskati velik znesek. 

POSTAVITE SI CILJ IN VKLJUČITE VARČEVANJE V SVOJ NAČRT

Ko varčujemo samo takrat, ko nam ob koncu meseca ostane nekaj denarja, je naš uspeh precej odvisen od tega, koliko smo porabili. Če pa varčevanje vključimo v svoj mesečni finančni načrt, ta lažje postane del naših rednih navad.  

Pri tem ni univerzalnega pravila, koliko bi morali vsak mesec privarčevati. Nekdo lahko varčevanju mesečno nameni 25 evrov, nekdo 100, nekdo več, nekdo manj. Pomembno je, da je znesek usklajen z našimi prihodki, stroški in drugimi obveznostmi.  

V veliko pomoč nam je lahko tudi, če vemo, zakaj varčujemo. »Letos bom več varčeval/a« je dobra namera, vendar precej nejasna. Veliko lažje je, ko imamo pred očmi konkreten cilj. Na primer: »V 12 mesecih želim prihraniti 1200 € za dopust.« Zdaj je račun precej preprost: 1200 € ÷ 12 mesecev = 100 € na mesec. 

Naenkrat imamo konkreten cilj in znesek, ki ga lahko vključimo v svoj mesečni načrt. Enako lahko razmišljamo pri drugih željah – morda želimo čez dve leti zamenjati avtomobil, prenoviti stanovanje ali si ustvariti prihranke za večji življenjski projekt. 

Za še več nasvetov, kako si zastaviti finančne cilje si lahko preberete tu: Finančni načrt se splača | Sparkasse

KAJ PA, ČE KAKŠEN MESEC NE GRE?

Seveda pa življenje ni Excelova tabela. Kakšen mesec so stroški višji, pridejo nepričakovani izdatki ali pa si preprosto ne moremo privoščiti enakega zneska kot običajno. 

Zato je pri varčevanju pomembno, da si postavimo realen in vzdržen cilj. Če si zastavimo previsok znesek in moramo varčevanje vsak mesec znova »reševati«, bomo težje vztrajali. Če pa začnemo z zneskom, ki ga lahko vključimo v svoj mesečni proračun, je veliko lažje ostati dosleden. 

In če se naše finančne okoliščine spremenijo, lahko temu prilagodimo tudi znesek, ki ga namenjamo za varčevanje. Pomembno je, da varčevanje prilagodimo svojim zmožnostim in ne postane dodatno finančno breme. 

Ko vemo, koliko potrebujemo, do kdaj želimo cilj doseči in koliko lahko namenimo varčevanju, lažje spremljamo svoj napredek in ostajamo motivirani. 

KAJ SE ZGODI, KO PRIHRANKI ZAČNEJO RASTI?

Recimo, da smo pri varčevanju vztrajni. 100 evrov vsak mesec se je počasi spremenilo v 1.200 evrov, nato v 2.400, 3.600 evrov in tako naprej. Takrat se pojavi zanimivo vprašanje: ali mora denar ves čas samo čakati na računu, da pride trenutek, ko ga bomo porabili?

Če denarja dlje časa ne potrebujemo, lahko razmislimo, kako ga glede na svoje cilje, časovni horizont in odnos do tveganja najbolje uporabiti. Pri tem je pomembno upoštevati tudi inflacijo, zaradi katere se lahko kupna moč denarja skozi čas zmanjšuje. Preprosto povedano: z enakim zneskom lahko čez nekaj let kupimo manj kot danes. 

Ena od možnosti je depozit, pri katerem denar za dogovorjeno obdobje namenimo varčevanju, v zameno pa prejmemo obresti. Primeren je lahko za sredstva, ki jih v tem času ne potrebujemo takoj in pri katerih želimo vnaprej poznati dogovorjene pogoje. 

Pri daljšem časovnem horizontu lahko pride v poštev tudi investiranje, na primer v vzajemne sklade. To ponuja možnost potencialno višjega donosa, vendar vključuje tudi večje tveganje. Vrednost naložb lahko niha, zato donos ni zagotovljen in lahko pride tudi do izgube dela vloženih sredstev. 

Preden se odločimo, kaj narediti s prihranki, si je zato smiselno zastaviti nekaj vprašanj: 

• Kako dolgo lahko denar pustim na strani? 

• Kakšen cilj želim z njim doseči? 

• Koliko tveganja sem pripravljen/-a sprejeti? 

• Ali razumem značilnosti in tveganja izbrane možnosti? 

Varčevanje, depozit in investiranje niso nujno konkurenčne možnosti. Glede na naše potrebe in cilje ima lahko vsaka svojo vlogo. Pomembno je, da denarju namenimo jasen cilj in izberemo možnost, ki ustreza našim potrebam ter obdobju, v katerem bomo sredstva potrebovali. 

OD 5 EVROV DO VELIKEGA CILJA

Pri varčevanju se lahko hitro ujamemo v razmišljanje, da moramo imeti za začetek dovolj veliko vsoto. V resnici se lahko marsikateri cilj začne precej bolj preprosto. 

Z 25 evri na mesec. 

S 50 evri. 

S 100 evri. 

Pomembno je, da izberemo znesek, ki ga lahko redno namenjamo za svoj cilj. Ko se prihranki začnejo nabirati, pa lahko naredimo še naslednji korak in razmislimo, kako jih glede na svoje potrebe in časovni horizont najbolje uporabiti. 

Kajti pri finančnih ciljih ni pomemben samo prvi korak. Pomembno je tudi, kam želimo priti in kaj lahko naredimo, da bo naš denar na poti do tja čim bolj smiselno uporabljen.

Veliki cilji se pogosto začnejo z majhnim zneskom. Ključno je, da #VerjamemoVase, začnemo in da svojemu denarju damo namen.