Dodatno pokojninsko zavarovanje: nova obveznost za delodajalce in priložnost za pravočasno pripravo

Pokojninski sistem se spreminja, z njim pa tudi pričakovanja do delodajalcev. Za podjetja, ki želijo dolgoročno odgovorno skrbeti za svoje zaposlene, je dodatno pokojninsko zavarovanje že danes pomemben del širše skrbi za finančno varnost zaposlenih. Z začetkom leta 2026 pa je tema dobila tudi nov zakonodajni okvir.

Kaj se spreminja?

S 1. januarjem 2026 je začel veljati 239.a člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa novo obveznost za delodajalce z več kot 10 zaposlenimi. Ti morajo s predstavniki zaposlenih oziroma zaposlenimi opraviti kolektivno dogovarjanje o vzpostavitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pomembno je poudariti, da zakon ne določa, da mora podjetje nujno skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje. Ključna novost je obveznost, da se delodajalec o možnosti njegove vzpostavitve kolektivno dogovori oziroma izvede predpisan postopek dogovarjanja. Rok za izpolnitev te obveznosti je konec leta 2027.

Za podjetja to pomeni, da je smiselno o spremembi razmišljati pravočasno. Čeprav je rok še relativno oddaljen, lahko priprava na kolektivno dogovarjanje vključuje več korakov – od pregleda obstoječih ureditev in finančnih možnosti do komunikacije z zaposlenimi ter priprave ustrezne dokumentacije.

Koga spremembe zadevajo?

Nova ureditev je pomembna predvsem za delodajalce, ki zaposlujejo več kot 10 ljudi. Za takšna podjetja je kolektivno dogovarjanje nova zakonska obveznost, ne glede na to, ali imajo dodatno pokojninsko zavarovanje že vzpostavljeno ali o njem šele razmišljajo.

Podjetjem zato lahko koristi, da najprej preverijo svojo trenutno ureditev: ali že imajo vzpostavljen kolektivni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, kako je urejen, kdo je vanj vključen in ali je treba glede na nove zakonske zahteve izvesti še dodatne korake.

Pri tem ne gre zgolj za vprašanje skladnosti z zakonodajo. Dodatno pokojninsko zavarovanje je lahko tudi del širše kadrovske in trajnostne politike podjetja. V času, ko postajata pridobivanje in dolgoročno zadržanje zaposlenih vse pomembnejša izziva, lahko skrb za njihovo finančno prihodnost predstavlja enega od elementov odgovornega odnosa do zaposlenih.

Finančni in kadrovski vidik

Pri odločanju o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pomembno razumeti tako finančne kot kadrovske posledice.

Za podjetje lahko vplačevanje premij predstavlja davčno ugodnejši način nagrajevanja oziroma dodatne skrbi za zaposlene, saj zakonodaja pod določenimi pogoji omogoča davčne ugodnosti. Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev ne vštevajo v davčno osnovo zaposlenega in so lahko oproščene plačila prispevkov. Konkretne učinke je zato smiselno presojati glede na ureditev in okoliščine posameznega podjetja.

Za zaposlenega pa dodatno pokojninsko varčevanje pomeni možnost ustvarjanja dodatnih sredstev za obdobje po zaključku aktivne delovne dobe. Namen takšnega varčevanja je zmanjšati razliko med dohodkom v času zaposlitve in pričakovanimi prihodki po upokojitvi ter zaposlenemu omogočiti večjo finančno varnost v prihodnosti.

V širšem smislu je lahko ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi del odgovornega upravljanja zaposlenih in ESG-pristopa. Skrb za finančno blaginjo zaposlenih, dolgoročna stabilnost in pravočasno prilagajanje regulatornim spremembam so področja, ki vse bolj postajajo del širše slike odgovornega poslovanja.

Kako se pripraviti?

Prvi korak je preprost: preverite, ali vaše podjetje spada med delodajalce, ki jih nova ureditev zadeva, in kakšna je vaša trenutna ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Nato je smiselno oceniti možnosti, ki so za podjetje izvedljive z vidika zaposlenih, financ in dolgoročnih ciljev. Pri tem je pomembno, da je proces transparenten in da zaposleni razumejo, kaj jim posamezna ureditev prinaša.

Priprava lahko vključuje:

• pregled trenutne ureditve in obstoječih ugodnosti za zaposlene,
• seznanitev z zakonskimi zahtevami in roki,
• analizo finančnih in davčnih učinkov,
• pripravo predloga ureditve,
• komunikacijo z zaposlenimi oziroma njihovimi predstavniki,
• izvedbo kolektivnega dogovarjanja in ureditev potrebne dokumentacije.

Podjetja, ki se bodo na spremembo pripravila dovolj zgodaj, bodo imela več časa za premislek o različnih možnostih in za vključitev zaposlenih v proces. Tako lahko zakonsko zahtevo razumejo ne le kot novo administrativno obveznost, temveč tudi kot priložnost za sistematičen razmislek o dolgoročni skrbi za zaposlene.

Če se delodajalec in zaposleni ne dogovorijo o sklenitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja, je pomembno, da je izveden tudi ustrezen postopek. V takem primeru je treba skladno z zakonskimi določili ustrezno evidentirati, da do dogovora ni prišlo, in izvesti predpisane nadaljnje korake.

Je vaše podjetje že pripravljeno na spremembo?

Do konca leta 2027 je še nekaj časa, vendar je lahko pravočasna priprava pomembna – tako z vidika izpolnjevanja zakonskih obveznosti kot tudi z vidika dolgoročne skrbi za zaposlene. Pri razumevanju možnosti in izvedbi postopkov vam lahko pomagajo tudi strokovni svetovalci, ki poznajo področje dodatnega pokojninskega zavarovanja in njegove praktične vidike.