Osebne finance v času inflacije

Leta 2021, ko smo bili še globoko pod vtisom koronavirusne epidemije, si velika večina izmed nas ni niti v sanjah predstavljala, da nas v bližnji prihodnosti čakajo izzivi, ki smo jim priča danes. Čeprav so se cene nekaterih izdelkov zaradi pretrganih dobavnih verig in drugih težav povezanih z epidemijo že tedaj nekoliko višale, ni prav nič nakazovalo, da se bomo prav kmalu soočali z inflacijo, ki smo ji priča danes.

Tako je, denimo, Centralna evropska banka še novembra 2021 na svoji spletni strani napovedala, da se bo inflacija tekom leta 2022 zniževala in umirila. Predpostavka bi verjetno celo zdržala, če nam leto 2022 ne bi postreglo z dogodki, ki so se zdeli nedolgo nazaj nepredstavljivi.

V letu 2022 ves svet spopada z novo realnostjo, katero poleg vojne v Ukrajini kroji relativno visoka inflacija. Ta vpliva tako na svetovno gospodarstvo, državne proračune, podjetja, borze ter življenja navadnih smrtnikov. Slednji se pogosto spopadajo še s pomanjkljivim znanjem s tega področja ter strahovi glede prihodnosti.

Strahovi so do neke mere upravičeni. Inflacija ni dobra, ker lahko vodi v zmanjševanje gospodarske rasti in povzroča turbulence na trgu delovne sile. Krediti se lahko dražijo, denar pa zgublja svojo vrednost.

Hkratno dlje časa trajajoče upadanje gospodarske rasti in vse višja inflacija lahko vodita v stagflacijo. Gre za pravo nočno moro, kateri se želijo izogniti prav vse države, saj so ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti ravno nasprotni tistim za zajezitev vse višje inflacije. V denarnicah pa jih občutijo tudi državljani, saj si lahko privoščijo vedno manj.

Kljub scenarijem, ki zbujajo nelagodje, velja na trenutno situacijo pogledati tudi iz distance. Zgodovina nas uči, da se svetovno gospodarstvo giblje v ciklih. Tako danes nismo prvič in najverjetneje tudi ne zadnjič priča inflaciji. Nenazadnje je letna inflacija tik pred razpadom nekdanje Jugoslavije znašala več kot 1000%.

Slej ko prej se negativni trend obrne in inflacijska stopnja se začne zniževati. Strokovno ta pojav imenujemo dezinflacija. Kako torej upravljati z osebnimi financami v času inflacije?

Kako upravljati z osebnimi financami v času inflacije?

Premišljeno in načrtno.

Upravljanje z osebnimi in družinskimi financami je vseživljenjski projekt, ki ga je potrebno skrbno voditi, upravljati in prilagajati razmeram. Tako med inflacijo kot v obdobju gospodarske rasti veljajo enaka osnovna pravila:

  • Varnostna rezerva, ki vam omogoča kratkoročno preživetje v izjemnih razmerah brez prihodkov, je obvezna.
  • Varčujte za čas po upokojitvi.
  • Zadolžujte se premišljeno; za stvari, ki pomembno izboljšajo kakovost vašega življenja.
  • Ne pozabite, da so hitri zaslužki in donosi praviloma povezani z visokimi tveganji. Tvegajte toliko, kot ste pripravljeni izgubiti.
  • Finance so preveč pomembne, da bi o njih premalo vedeli. In posledično sprejemali napačne odločitve.

Kaj bi moral prav vsak vedeti o inflaciji?

Če zelo poenostavimo, gre pri inflaciji za to, da si za isto vsoto denarja lahko kupimo manj, kot na primer pred mesecem ali letom. Če znaša letna inflacija 11%, kolikor je znašala izmerjena letna inflacija v Sloveniji v juliju 2022, smo lahko julija 2022 za isto vsoto denarja kupili 11% manj dobrin kot leto prej.

Pri izračunu stopnje inflacije gre za povprečje, ki se izračunava in košarice dobrin. Tako se lahko nekatere kategorije izdelkov iz košarice dobrin dražijo manj od povprečja, druge pa bolj.

Največja »krivca«, ki pri nas trenutno poganjata inflacijo sta dva: prvi so visoke cene energentov, drugi pa hrana. Po drugi strani pa se skorajda ne dražijo cene telekomunikacijskih storitev, rast cen je tu veliko nižje od povprečne inflacije.

Posledično posamezniki različno močno občutimo inflacijo. Nekdo, ki se zelo veliko vozi z avtomobili in ogreva veliko hišo s kurilnim olje, bo veliko bolj občutil inflacijo kot nekdo drug, ki se pretežno vozi s kolesom in bivališče greje s toplotno črpalko.

Inflacija na varčevalnem računu in prihrankih, ki jih hranimo doma

Poleg tega, da si ob nespremenjenih dohodkih zaradi inflacije lahko privoščimo manj, pa ima ta negativne učinke tudi na naše prihranke, saj tudi ti zgubljajo vrednost. In teh ni malo. Slovenci veljamo za zelo varčen narod, ki je ob enem še zadržan do naložbenega varčevanja. Tako smo imeli lani na računih več kot 24 milijard prihrankov.

Kaj torej narediti s prihranki, da nam jih inflacija ne »poje«?

Morda je ravno zdaj pravi čas, da se odločite za nakup kake dobrine, ki si je že dlje časa želite.

Ali se odločite za obnovo, s katero ste odlašali. Za varno investicijo v negotovih časih velja tudi nakup nepremičnine.

V preteklosti je veljalo, da se splača prihranke ob inflaciji pretopiti v zlato. Danes, ko vlada vsesplošna zmeda na področju surovin in je gibanje cen le teh nepredvidljivo, velja takšna poteza za tvegano. Enako velja za nakup bitcoinov in drugih virtualnih valut.

Večjo stabilnost zagotavljajo nekateri naložbeni skladi ali nakup delnic velikih podjetij, ki so uspešna tudi v času inflacije.

Inflacija v kuhinji

Ker se hrana pri nas, pa tudi po svetu, že več mesecev draži, to občutijo številna gospodinjstva. V praksi smo potrošniki seveda prilagodljivi in poskušamo inflacijski šok v gospodinjstvu premostiti na različne načine:

  • dražje izdelke za dom in gospodinjstvo nadomestimo s sorodnimi, cenejšimi,
  • več kuhamo doma, zmanjšamo naročanje hrane in obiskovanje gostinskih lokalov,
  • spremenimo nakupne navade: kupujemo večja in cenovno ugodnejša pakiranja,
  • načrtujemo nakupe: spremljamo ponudbo in popuste, nakupovalni listek prilagajajmo aktualnim akcijam,
  • zmanjšamo količino zavržene hrane: vsaj en dan v tednu (poleg nedelje) ne obiščemo trgovine in porabimo obstoječe zaloge,
  • ker se največje ideje in preboji po navadi zgodijo v zahtevnih časih, so sedanje razmere lahko tudi motivacija za prevetritev naših navad in nazorov: tako našemu zdravju, kot denarnici in okolju bo koristil poglobljen razmislek o tem, kako živimo in trošimo ter katere spremembe bi morali naredit za boljši jutri.

Nepremičnine

Če imate večjo vsoto denarja, ki jo želite zaščititi pred inflacijo, veljajo nepremičnine za varno naložbo. Na dolgi rok te praviloma ohranjajo vrednost ali pa ta še raste. Po drugi strani pa je nepremičnine relativno enostavno prodati in jih ponovno pretopiti v denar.

Če pa ste končno našli pravo nepremičnino, s katero boste rešili svoj stanovanjski problem, vendar nimate dovolj sredstev, je tudi v času inflacije stanovanjski kredit smotrna rešitev. Kakšen kredit je pravi za vas vam bodo najbolje svetovali naši izkušeni svetovalci. Oglasite se v kateri izmed naših poslovalnic ali nam pišite, da se dogovorite za brezplačni posvet

Inflacija in kredit

Eden izmed ukrepov, s katerimi države poskušajo zajeziti inflacijo je povečanje obrestnih mer. S tem ko centralna banka poveča obrestne mere, se podraži denar. Zadolževanje postane nekoliko dražje. Ljudje se zato zadolžujejo, kadar je to resnično smiselno, manj pa iz špekulativnih razlogov. Posledično se zmanjša obrok denarja na trgu, kar vpliva na umirjanje cen.

Povečanje obrestnih mer vpliva tudi na kreditojemalce, ki že odplačujejo kredit, saj se mesečni obtok odplačevanja lahko zviša ali zniža glede na spremembe obrestnih mer. 

Mogoče vas zanima tudi?