

Dodatno pokojninsko zavarovanje: nova obveznost za delodajalce in priložnost za pravočasno pripravo
Pokojninski sistem se spreminja, z njim pa tudi pričakovanja do delodajalcev. Za podjetja, ki želijo dolgoročno odgovorno skrbeti za svoje zaposlene, je dodatno pokojninsko zavarovanje že danes pomemben del širše skrbi za finančno varnost zaposlenih. Z začetkom leta 2026 pa je tema dobila tudi nov zakonodajni okvir.
Kaj se spreminja?
S 1. januarjem 2026 se je začel uporabljati 239.a člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa novo obveznost za delodajalce, ki so imeli na ta dan več kot deset zaposlenih in še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ti morajo izvesti kolektivno dogovarjanje o možnosti njegove vzpostavitve.
Pomembno je poudariti, da zakon ne določa, da mora podjetje nujno skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje. Ključna novost je obveznost izvedbe predpisanega postopka kolektivnega dogovarjanja. Rok za izpolnitev te obveznosti je najpozneje 1. januar 2028.
Za delodajalce, ki pogoj več kot desetih zaposlenih izpolnijo po 1. januarju 2026, velja dveletni rok od dneva izpolnitve tega pogoja.
Za podjetja to pomeni, da je smiselno o spremembi razmišljati pravočasno. Čeprav je rok še relativno oddaljen, lahko priprava na kolektivno dogovarjanje vključuje več korakov – od pregleda obstoječih ureditev in finančnih možnosti do komunikacije z zaposlenimi ter priprave ustrezne dokumentacije.
Koga spremembe zadevajo?
Nova ureditev je pomembna predvsem za delodajalce z več kot desetimi zaposlenimi, ki še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Podjetjem zato lahko koristi, da najprej preverijo svojo trenutno ureditev: ali že imajo vzpostavljen kolektivni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, kako je urejen, kdo je vanj vključen in ali jih nove zakonske zahteve zavezujejo k izvedbi kolektivnega dogovarjanja.
Pri tem ne gre zgolj za vprašanje skladnosti z zakonodajo. Dodatno pokojninsko zavarovanje je lahko tudi del širše kadrovske politike in odgovornega odnosa do zaposlenih. V času, ko postajata pridobivanje in dolgoročno zadržanje zaposlenih vse pomembnejša izziva, lahko skrb za njihovo finančno prihodnost predstavlja enega od elementov odgovornega odnosa do zaposlenih.
Finančni in kadrovski vidik
Pri odločanju o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pomembno razumeti tako finančne kot kadrovske posledice.
Za podjetje lahko vplačevanje premij predstavlja davčno ugodnejši način nagrajevanja oziroma dodatne skrbi za zaposlene, saj zakonodaja pod določenimi pogoji omogoča davčne ugodnosti. Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev ne vštevajo v davčno osnovo zaposlenega in so lahko oproščene plačila prispevkov. Konkretne učinke je zato smiselno presojati glede na ureditev in okoliščine posameznega podjetja.
Za zaposlenega pa dodatno pokojninsko varčevanje pomeni možnost ustvarjanja dodatnih sredstev za obdobje po zaključku aktivne delovne dobe. Namen takšnega varčevanja je zmanjšati razliko med dohodkom v času zaposlitve in pričakovanimi prihodki po upokojitvi ter zaposlenemu omogočiti večjo finančno varnost v prihodnosti.
V širšem smislu je lahko ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi del odgovornega upravljanja človeških virov in dolgoročne skrbi za zaposlene. Skrb za finančno blaginjo zaposlenih, dolgoročna stabilnost in pravočasno prilagajanje zakonodajnim spremembam so pomembni elementi odgovornega poslovanja.
Kako se pripraviti?
Prvi korak je preprost: preverite, ali vaše podjetje spada med delodajalce, ki jih nova ureditev zadeva, in kakšna je vaša trenutna ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Nato je smiselno oceniti možnosti, ki so za podjetje izvedljive z vidika zaposlenih, financ in dolgoročnih ciljev. Pri tem je pomembno, da je postopek pregleden in da zaposleni razumejo, kaj jim posamezna ureditev prinaša.
Priprava lahko vključuje:
pregled trenutne ureditve in obstoječih ugodnosti za zaposlene,
seznanitev z zakonskimi zahtevami in roki,
analizo finančnih in davčnih učinkov,
pripravo predloga ureditve,
komunikacijo z zaposlenimi oziroma njihovimi predstavniki,
izvedbo kolektivnega dogovarjanja in ureditev potrebne dokumentacije.
Podjetja, ki se bodo na spremembo pripravila dovolj zgodaj, bodo imela več časa za premislek o različnih možnostih in za vključitev zaposlenih v proces. Tako lahko zakonsko zahtevo razumejo ne le kot novo administrativno obveznost, temveč tudi kot priložnost za sistematičen razmislek o dolgoročni skrbi za zaposlene.
Če se delodajalec in zaposleni ne dogovorijo o sklenitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja, morajo delodajalec in pristojni predstavniki zaposlenih podpisati izjavo, da dogovor ni bil dosežen. Delodajalec mora izjavo posredovati Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
Je vaše podjetje že pripravljeno na spremembo?
Do izteka zakonskega roka je še nekaj časa, vendar je lahko pravočasna priprava pomembna – tako z vidika izpolnjevanja zakonskih obveznosti kot tudi z vidika dolgoročne skrbi za zaposlene. Pri razumevanju možnosti in izvedbi postopkov vam lahko pomagajo tudi strokovni svetovalci, ki poznajo področje dodatnega pokojninskega zavarovanja in njegove praktične vidike.
Za snovne informacije in ustrezno usmeritev se lahko obrnete na Banko Sparkasse.
Kontakt: Blaž Clemente blaz.clemente@sparkasse.si, višji finančni svetovalec za poslovanje s podjetji.


