Kurilna sezona je tik pred vrati. Najbolj zmrzljivi so tople odeje že potegnili iz omar, otrokom več ne pustimo, da bi bosi tekali po stanovanju, v kopalnici pa ob večerih že zabrni kalorifer. Slej ko prej bomo prižgali gretje in še eno zimo preživeli v toplem zavetju naših domov.
Vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja te dni, je, kako toplo nam bo in koliko bomo za udobno toplino plačevali.
Na ceno energentov posamezniki nimamo vpliva. Prav vsak pa lahko razmisli o svojih navadah, se opremi s koristnimi znanji in sprejme prave osebne odločitve o tem, kaj lahko storimo že to zimo in kaj na daljši rok.
Kratkoročno velja razmisliti o naših navadah. Nekateri so radi tudi v zimskih mesecih doma bosi ali oblečeni v kratke rokave. Drugi radi spijo v toplih spalnicah, kar je v nasprotju z zdravstvenimi priporočili. Tretji ne regulirajo toplote čez dan, čeprav pridejo iz službe šele pozno popoldan. Četrti ne morejo brez konstantno odprtega okna v kopalnici.
Kratkoročno lahko že z minimalnimi posegi v naše bivanjske navade zajezimo nekontrolirano porabo energije za ogrevanje in posledično tudi stroške. Poglejmo, kako.
Temperaturo in obratovalni režim ogrevanih prostorov prilagajajte glede na dejansko uporabo le-teh.
V bivalnih prostorih, kjer se pretežno zadržujete, je priporočena temperatura med 20 in 22 °C. To priporočilo je veljalo že pred energetsko krizo. V otroški sobi in kopalnici boste prostor dodatno segreli za stopinjo ali dve, na primer pred umivanjem ali če se otrok igra na tleh svoje sobe.
Kadar kuhate, pečica, štedilnik in pomivalni stroj oddajajo toploto in posredno ogrevajo kuhinjo. Zato je smiselno pred kuhanjem znižati termostat na 18 ali 19 °C ali pa celo v tem času izklopiti gretje v kuhinji.
V spalnicah je lahko temperatura nižja kot v ostalih prostorih. Za optimalen spanec odraslih strokovnjaki priporočajo temperaturo med 16 in 18 °C. Ker se majhni otroci pogosto odkrivajo in premetavajo, mora biti njihov spalni prostor malo toplejši.
Zračenje je pomembno tako za kakovost zraka kot tudi za zdravje bivalnih prostorov. Če prezračevanje poteka preko prezračevalnega sistema, je to z vidika porabe energije seveda najoptimalnejša rešitev brez toplotnih izgub. Če pa nimate prezračevalnega sistema, morate za zračenje poskrbeti sami.
Strokovnjaki priporočajo kratko, le nekaj minutno zračenje, ko na široko odprete okna in poskrbite za prepih. Zračenje opravite, ko je temperatura v stanovanju najnižja in bo posledično toplotna izguba najmanjša, na primer zgodaj zjutraj.
Pri zračenju »na kip« toplota konstantno odteka, zato ga uporabljajmo zmerno in po pameti. Zagotovo pride prav na stranišču ali pa za kratek čas med kuhanjem, ko se nam v kuhinji nabere veliko vlage.
Za učinkovito in varčno delovanje pred začetkom kurilne sezone obvezno preverite, če so radiatorji ustrezno »prezračeni«.
Ko so radiatorji prižgani, odmaknite predmete, ki so v njihovi bližini, na primer dolge zavese ali pohištvo. Njihovo učinkovitost gretja zmanjšuje tudi perilo, ki ga sušimo na njih.
Ko ste za krajši čas odsotni od doma, povsem ne izklapljajte gretja in ne pustite, da bi temperatura v bivalnem prostoru, kjer se najpogosteje zadržujete, padla pod 15 °C. V manjših stanovanjih in v večstanovanjskih zgradbah, kjer nas grejejo tudi sosednja stanovanja, to praviloma ni težava. Dovolj je že, da pustite na minimalni temperaturi najmanjši radiator. Samostojne hiše so iz tega vidika zahtevnejše, še posebej, če so slabo izolirane. Gretje prilagajajte glede na karakteristike hiše, minimalno temperaturo pa ohranjajte vsaj v enem prostoru.
Tudi kadar odhajate za dlje časa, povsem ne izklapljajte gretja, saj boste za ponovno gretje povsem ohlajenih zidov porabili ogromno energije. Nevarna je tudi plesen, ki se lahko hitro razširi v vlažnih, neogrevanih prostorih. Zaradi tega ni priporočljivo, da temperatura (tudi v pomožnih prostorih!) pade pod 6 °C.
Na odtekanje energije pomembno vpliva kakovost oken. V kolikor okna ne tesnijo optimalno, jih ponoči zastrimo z zavesami in spustimo rolete, saj lahko to zmanjša odtekanje toplote v okolje. Čez dan pa storimo ravno nasprotno, pustimo soncu, da sveti v stanovanje in ga segreva. Še več koristi pa bo, če na okenske okvirje namestite tesnilne trakove.
Tudi slabo ali površno zaprta okna in balkonska vrata lahko pomembno vplivajo k nepotrebnemu odtekanju energije, zato jih vedno do konca zaprite.
Povezani so z investicijami v sodobnejše, manj potratne ali stroškovno ugodnejše sisteme ogrevanja in druge izboljšave, ki zmanjšujejo toplotne izgube. Njihove pozitivne učinke občutimo na daljši rok, ko se investicija poplača. Tedaj so prihranki, glede na kratkoročne ukrepe, občutno večji.
Trenutno velja za cenovno najugodnejši način ogrevanja, ogrevanje s toplotno črpalko. Ta za delovanje izrablja obnovljive vire, porablja pa tudi nekaj elektrike. Posledično se evidentno zmanjšajo sezonski stroški kurjave. Je pa res, da gre za relativno visoko investicijo, ki se povrne šele po nekaj kurilnih sezonah in jo gospodinjstva pogosto financirajo s kreditom. Vse o kreditih Sparkasse najdete na Krediti za udobno življenje Sparkasse.
Strošek toplotne črpalke preko subvencij delno sofinancira Eko sklad. Gre za nepovratno finančno spodbudo, ki jo po vgraditvi toplotne črpalke lahko uveljavite preko vloge. Od oddaje vloge do prejema finančnih sredstev lahko mine različno veliko časa, vsekakor računajte, da bo postopek trajal vsaj nekaj mesecev, lahko pa tudi dlje.
Pri toplotnih črpalkah je treba poudariti še eno zelo pomembno karakteristiko in sicer to, da gre za okolju prijazen način ogrevanja brez emisij ogljikovega dioksida v okolje, kar bo na dolgi rok postalo enako pomembno kot stroškovni vidik.
Čeprav se elektrika draži, so za ogrevanje zelo priljubljeni tudi električni radiatorji, električni kamini, klimatske naprave in druga grelna telesa na elektriko, ki jih uporabljamo po potrebi. Mnogi z njimi premostijo obdobja, ko še ne začnejo kuriti ali pa si grejejo samo en prostor v stanovanju.
Vgradnja termostatov v prostorih ali na radiatorjih je za optimalno izrabo energije ključna, saj vam omogoča nadzor nad temperaturo v posameznih prostorih. Ko regulator zazna preseganje nastavljene sobne temperature, se gretje zaustavi.
Namestitev termostatov je relativno nizka investicija, ki se vam bo zagotovo obrestovala. Najcenejši, a še vedno dovolj kakovostni regulatorji, so na voljo že za dobrih deset evrov.
Letos bodo v mnogih domovih spet greli kamini in sobne peči. Ti po navadi služijo kot dodaten vir ogrevanja, ki pride zelo prav ob prehodu sezon in ko je zelo mrzlo. Kamine je najbolje in najenostavneje vgraditi, ko se lotite celovite obnove ali ko na novo gradite hišo. Montaža sobnih peči pa je nekoliko manj zahtevna.
Treba je poudariti, da ta vrsta ogrevanja zaradi izpustov obremenjuje okolje. Poleg tega je cena peletov letos rekordno narasla.
Iz naših domov pozimi uhaja energija. Koliko je spustimo v zrak, pa je v veliko meri odvisno od izolacije, prezračevalnega sistema in kakovosti tesnjenja naših oken ter vrat.
Če je izolacija slaba, okna pa ne tesnijo, je smiselno razmisliti o (energetski) obnovi. Gre za stroškovno zahteven projekt, ki pa zagotavlja dolgoročno izboljšano kakovost bivanja ter zmanjšanje stroškov ogrevanja.
Kako se prenove lotiti, preberite tukaj.
Dobra izolacija se obrestuje tudi poleti, ob vročinskih valovih, ko nam ob pametnem zračenju tudi brez klime občutno dlje časa uspe ohraniti bivalne prostorne dovolj hladne.
Brez plačila stroškov zavarovanja kredita in stroškov ocene rizika kreditojemalca.
Koliko kredita lahko dobite? Kaj vpliva na kreditno sposobnost? Se pri izračunu kreditne sposobnosti upošteva povračilo prevoza na delo? … Odgovore sta za vas poiskala Mojca in Blaž. Preberite.
Ko kupujete nepremičnino je dobro vedeti, katero dokumentacijo je treba podrobno pregledati in kje jo lahko pridobite.
Sem Manca in s fantom tehtava različne možnosti: je bolje, da kupiva stanovanje ali prenoviva hišo mojih starih staršev? Kaj so ključna vprašanja, ki si jih morava zastaviti?