Kako izbrati najbolj ugoden stanovanjski kredit? Kaj pomenijo vsi vpleteni bančni izrazi?
Odločili ste se, da si boste ustvarili lasten dom – z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja ali hiše.
Povprečen Slovenec je v preteklem letu proizvedel okrog 490 kg komunalnih odpadkov. Kaj lahko naredi vsak izmed nas, da zmanjša negativni vpliv na okolje?
Kaj se skriva v 490 kilogramih smeti, ki jih vsak od nas v povprečju proizvede v enem letu? Veliko, veliko raznovrstne plastične, steklene ali kartonske embalaže, nekaj odsluženih, pokvarjenih ali obrabljenih izdelkov vseh sort, odpadna in zavržena hrana, približno 3 kilogrami nevarnih odpadkov, papir, zavržena oblačila, obutev, športna in delovna oprema, odpadni material, ki ostane po prenovah in še marsikaj.
Če k odpadkom, ki jih ustvarimo fizične osebe, prištejemo še komunalne odpadke, ki jih ustvarijo industrija, trgovina in storitvene dejavnosti, smo v letu 2020 v Sloveniji ustvarili več kot 1.000.000 ton komunalnih odpadkov. Milijon ton smeti …
Dokler nam smetarske službe pridno odvažajo smeti iz zabojnikov in v lokalnem okolju ni motečih deponij z odpadki, si glede problematike kopičenja odpadkov radi zatiskamo oči ali pogledamo vstran. O tem, da več kot trošimo, več odpadkov načeloma ustvarimo, pa sploh ne želimo razmišljati.
A neizpodbitna okoljska kriza vse bolj trka na naša vrata in nas sooča z brutalnimi posledicami, ki jih izjemne količine odpadkov puščajo v našem okolju.
Zaradi vsega navedenega je skrajni čas, da vsak pri sebi preneha s floskulami o nemoči in nesmiselnosti individualnega delovanja v dobro okolja. Vsakdo je lahko sprememba! Pri tem se velja opreti na koncept 3R: Reuse, Reduce, Recycle. Gre za ponovno uporabo, zmanjšanje količine proizvedenih odpadkov in reciklažo. A najprej je potreben kritičen pogled na potrošništvo in pretirano konzumiranje pogosto nepotrebnih dobrin.
Najlažja in najbolj učinkovita pot do manj odpadkov je manj nakupovanja in trošenja. Odlično za okolje, nenazadnje pa tudi za naš proračun. Že majhne spremembe nakupovalnih navad lahko pripeljejo do znatnih prihrankov. Nekaj idej, kako nakupovati manj najdete na tej povezavi.
Kupujmo tisto, kar resnično potrebujemo. Sliši se logično in enostavno. Pa vendar smo leta 2020 zavrgli za 2 % več odpadne hrane kot leto prej. Povprečen Slovenec je zavrgel kar 68 kilogramov hrane!
Odpovejmo se izdelkom za enkratno uporabo, ki jih po uporabi zavržemo, na primer papirnatim krožnikom in kozarcem, čistilnim robčkom, žaru za enkratno uporabo in še mnogočemu. Plenice za enkratno uporabo, denimo, vedno pogosteje nadomeščajo pralne pleničke, ki so poleg vsega še prijazne do občutljive otroške kože.
Izogibajmo se izdelkom, ki so pretirano zapakirani. Ob enormnih količinah embalaže, ki jo kupujemo skupaj z denimo igračami ali elektronskimi napravami, se to zdi misija nemogoče. Pa vendar. Vrečka bonbonov, kjer je vsak bonbon posebej ovit v plastiko, ni pameten, niti zdrav nakup.
Hrano nakupujmo na tržnici in v »zero-waste« trgovinah. Oreščke, žitarice, moko, začimbe in suho sadje kupujte v razsutem stanju in jih doma shranite v stekleno posodo.
Izjemno veliko odpadne embalaže proizvedemo na poti, s pitjem osvežilnih pijač iz plastične embalaže in pločevink, kupljenih sendvičev v plastičnih škatlah in drugih pakiranih priboljškov. Po večini ne gre za zdrave zadeve. Malico in napitke je iz zdravstvenih pa tudi okoljskih razlogov smotrneje pripraviti doma.
Pri nakupu izdelkov, ki jih redno in pogosto uporabljamo, na primer pralni prašek, mehčalec, mila za roke, izberimo večje volumne. Ti so praviloma cenovno ugodnejši, na dolgi rok pa zmanjšamo tudi količino odpadkov.
V smeti po nepotrebnem roma tudi veliko papirja, saj prepogosto in po nepotrebnem uporabljamo tiskalnik. Uporabljajte ga izključno za tisk dokumentov, ki jih potrebujete v fizični obliki. Vse ostalo zadostuje v digitalni obliki. Tiskanje naj bo nastavljeno na »obojestransko«.
Pri nakupovanju sledite načelu: Kakovost pred kvantiteto. Še nekaj koristnih napotkov za premišljeno nakupovanje in pametno trošenje najdete tukaj: MinimaliZEN v vašem domu, vaši denarnici in vaši glavi.
Količino odpadkov, ki jih proizvedemo, lahko pomembno zmanjšamo, zelo težko pa jo bomo zmanjšali na 0. Od nas je odvisno, kje bodo naši odpadki končali: v smeteh med tako imenovanimi ostalimi odpadki, v reciklaži ali pa v ponovni uporabi.
Iz tega vidika je ponovna uporaba smotrnejša kot reciklaža, saj gre pri slednji za drag in pogosto energetsko potraten tehnološki postopek.
Piknik ali domača zabava? Zakaj ne bi domačega ledenega čaja ponudili v stekleni embalaži, ki je ostala od vloženih vrtnin. V njej lahko postrežete tudi sadno solato ali kaj drugega. Moderno in kul. Manjše steklene lončke uporabite kot svečnike. Steklenico od piva pa napolnite s cvetjem. Mineralno vodo ponudite v stekleni, povratni embalaži. Steklena embalaža je res zelo hvaležna za ponovno uporabo.
Oblačila, obutev, dodatki: Doniranje oblačil in obutve humanitarnim organizacijam ni zgolj družbeno odgovorno, temveč tudi prijazno okolju. Enako velja tudi v obratni smeri: super je, če vam prijateljica podari rabljena otroška oblačila, ki jih bo vaš hitro rastoč malček oblekel le nekajkrat, preden jih preraste. S tem ni prav nič narobe in nima nobene veze z vašim socialnim statusom.
(Rabljena) športna oprema: Tako za nakup kot prodajo športne opreme lahko pride prav komisijska trgovina ali spletni portali z rabljenimi izdelki.
Pohištvo: Morda je prišel čas, da se z vašim starim kavčem dokončno razideta. Podarite ga. Morda bo komu lepo služil še kar nekaj časa. Po drugi strani pa vaše moderno stanovanje morda potrebuje kanček domačnosti ali retro pridiha. V starinarnicah ali na spletu najdete veliko retro kosov, ki z malce osvežitve popestrijo hladen ambient.
Hrana: Obstaja cela vrsta načinov in finih receptov, kako uporabite ostanke hrane, ki bi sicer končali v košu. Star kruh se, denimo, da uporabiti na res veliko načinov. Uporabite domišljijo ali poiščite ideje na kuharskih portalih. Če imate možnost, hrano, ki sicer sodi v koš, uporabite za kompost.
Papir: Proizvodnja papirja ima pomemben negativni vpliv na okolje, zato papir uporabljajmo premišljeno. Odpadni papir uporabite pri ustvarjanju in igri z otroci. Naredite praznične okraske ali »naboje« za gladiatorske igre na kavču. Iz kartona lahko ustvarite opravo za viteza, obrazno masko ali naglavno okrasje za male princeske.
Otroci: Odpadni papir je samo eden od materialov, ki jih lahko predelate, ko ustvarjate z otroci. V poštev pridejo tudi odslužena oblačila (izdelajte punčke iz cunj ali se naučite šivati), nogavice, vse vrste embalažnih škatel, volna, sukanci in niti. Tovrstno ustvarjanje bo otrokom zagotovo všeč. Navdušite jih, naj izdelajo praznične okraske za svojo sobo ali eko-voščilnice.
V Sloveniji ločeno zberemo kar 72 % vseh zbranih odpadkov, kar je globalno gledano lepa številka. Ključni problem tako ni odstotek ločevanja, temveč celotna količina odpadkov, ki jih ustvarimo. Ta se pri nas že od leta 2012 vztrajno zvišuje.
Osnova za recikliranje je ločevanje odpadkov. Slednje je pomembno, ker je mešane komunalne odpadke težko predelati in kakovostno reciklirati.
Reciklaža je zapleten proces, ki vključuje ločevanje, odvzem rabljenih materialov in njihovo ponovno proizvodnjo po določenih postopkih, nato pa prodajo le teh kot novih izdelkov. Posamezniki lahko prispevamo k temu procesu z doslednim ločevanjem odpadkov.
Resnično veliko priložnosti, da že danes vsak izmed nas postane sprememba! Na bolje, seveda.
Odločili ste se, da si boste ustvarili lasten dom – z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja ali hiše.
Z izračunom kreditne sposobnosti banka preveri, koliko kredita vam lahko odobri glede na vaše finančno stanje. Preberite 10 najpomembnejših odgovorov na vprašanja o kreditni sposobnosti.
Sem Manca in s fantom tehtava različne možnosti: je bolje, da kupiva stanovanje ali prenoviva hišo mojih starih staršev? Kaj so ključna vprašanja, ki si jih morava zastaviti?