Po občutnih podražitvah pogonskih goriv, ki smo mu priča v zadnjem času in najedajo marsikateri družinski proračun, se mnogi sprašujejo, kako omejiti stroške prevoza. Kljub draginji je iluzorno pričakovati, da se bomo povsem odpovedali udobju lastnega prevoza. Lahko pa ponovno premislimo o svojih potovalnih navadah in začnemo uporabljati katero od (cenejših) možnosti, ki so na voljo.
Kako, s čim in za koliko denarja potujemo, je v veliki meri odvisno od tega, kje in kako živimo ter kakšne alternative lastnemu prevozu imamo na voljo. Posledično so stroški prevoza izrazito individualno obarvani in jih mora vsak posameznik presojati iz svoje perspektive. Čim več je na voljo alternativ lastnemu prevozu, ki so dostopne in za nas časovno sprejemljive, tem lažje bomo našli cenovno ugodnejše načine prevoza.
Lastni prevoz
Trenutno je najdražja (in najbolj obremenjujoča za okolje) vožnja z avtomobilom, ki ima motor z notranjim izgorevanjem. In takih je na naših cestah še vedno več kot 98 %.
Od približno 1,2 milijona osebnih vozil, kolikor jih je registriranih v Sloveniji, dobro polovico, natančneje 51 %, poganja dizel, 47 % pa bencin. Preostanek, po podatkih SURSA, vozi na elektriko ali kombiniran pogon.
Polnjenje rezervoarja z dragimi pogonskimi gorivi pa še zdaleč ni edini strošek, povezan z lastništvom avtomobila. Res je, da strošek goriva lahko do neke mere reguliramo, saj več kot se vozimo, več porabimo. In Slovenci se radi in vedno raje vozimo.
Po podatkih Eurostata smo leta 2018 z osebnimi avtomobili opravili kar za četrtino več potniških kilometrov kakor leta 2000. Koronsko obdobje, ki je sledilo, je uporabo javnega potniškega prevoza še dodatno omejilo in nas še bolj priklenilo na lastni prevoz. Popolnoma samoumevno se je zapeljati do nekaj sto metrov oddaljene trgovine in povsod drugod. Razvadili in navadili smo se, poleg tega smo za pogonska goriva še nedavno plačevali pol manj kot danes.
A pri polnjenju rezervoarja se stroški seveda ne končajo: avto je najprej potrebno kupiti, tudi vsakoletni registraciji in zavarovanju se ni mogoče izogniti, tu so še stroški servisiranja, morebitnih popravil, nakupa in menjave gum ter cestnin in parkirnin. Večina teh stroškov je fiksna, ne glede na to, ali se vozimo veliko ali pa je avto skorajda vedno parkiran v garaži.
Električni avtomobili so iz vidika polnjenja cenovno ugodnejši. Vendar pa je nakup novega električnega avtomobila relativno drag, rabljenih električnih vozil pa je pri nas na voljo zgolj omejeno število. To pa ni vse. Baterije v električnih avtomobilih imajo omejen rok uporabe. Lahko se zgodi, da je po nekaj letih potrebno zamenjati odsluženo baterijo električnega avtomobila z novo. V najslabšem primeru, ko je potrebna zamenjava odslužene baterije z novo tovarniško, lahko zamenjava stane tudi 20.000 €.
Več ko bo na cestah starejših električnih avtomobilov, več baterij bo treba zamenjati, saj imajo le-te tudi ob primerni uporabi, omejen rok trajanja. Ta vidik velja upoštevati, če vas zanima nakup rabljenega električnega vozila, saj vas slej ali prej čaka omenjen (visok) strošek.
Stroške vožnje, ne glede na pogon, lahko nekoliko zmanjšamo, če si ga delimo s sopotniki. Bodisi, da se vozimo v službo skupaj s sodelavci ali si za daljše poti omislimo sopotnika, ki prispeva za gorivo. Tovrstno ponudbo najdete na www.prevozi.org.
Prevozi.org in podobne strani
Gre za uveljavljeno in dobro obiskano spletno stran, na kateri ljudje, ki imajo prostor v avtu, objavijo oglas, s katerim iščejo sopotnike. Ti v zameno za vožnjo prispevajo nekaj denarja za gorivo. Storitev uporabljajo tako mladi kot starejši in deluje po celi Sloveniji. Poleg tega, da je ugodna, pa lahko na poti spoznate še koga zanimivega.
Na spletu se najdejo še nekatere druge podobne skupine, pogosto pa kdo išče ali ponuja prevoz tudi na Facebooku.
Javni prevoz
Čeprav velja za cenejšega od lastnega prevoza, pa cena še zdaleč ni edini dejavnik, ki vpliva na odločitev za javni prevoz. Pomembna je tudi časovna ustreznost javnega prevoza, dostopnost, ne nazadnje pa tudi uporabniška izkušnja in naše navade.
Slovenci po uporabi javnega prevoza zaostajamo za najrazvitejšimi evropskimi državami, kjer vedno več ljudi javni prevoz uporablja za vsakodnevni prihod na delo in kot alternativo avtomobilu v mestnih središčih z veliko prometa in pomanjkanjem parkirnih mest. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo pri nas po železnici prepeljanih 9,7 milijona potnikov, z javnimi linijskimi prevozi 13,6 milijona potnikov in 23,5 milijona v mestnem javnem linijskem prevozu.
Morda je ravno energetska draginja, ki smo ji priča, priložnost za razmislek in spremembo naših potovalnih navad ter pogostejšo uporabo javnega prevoza. Nekaj idej:
- Če pot v službo z vlakom traja enkrat dlje kot z avtom, se bo malokdo pripravljen odpovedati lastnemu prevozu. Po drugi strani pa se lahko nekdo, ki ima blizu postajo in dobre povezave, na delo vozi z vlakom in za pot porabi približno enako časa kot z avtom. Prednost je, da lahko čas potovanja koristno izkoristi za delo ali sprostitev. Tudi finančna računica se v takem primeru močno nagiba v prid uporabe vlaka.
- Družinski izlet z vlakom je doživetje samo po sebi, vozovnice so relativno poceni, ni se vam treba ubadati z iskanjem parkirišča, čas potovanja pa lahko izkoristite za druženje.
- Na voljo so hitre avtobusne linije, ki se ne ustavljajo na vsaki postaji in je čas potovanja enak, kot če bi se peljali sami. Če gre za daljšo razdaljo in ste v avtu sami, je iz finančnega vidika zagotovo veliko ugodneje izbrati avtobus. Poleg tega so ponudniki avtobusnih prevozov v zadnjih letih posodobili vozni park s sodobnimi, novimi vozili.
- Če kdo slučajno ne ve: Upokojenci lahko z javnim prevozom brezplačno potujejo po celotni Sloveniji.
Souporaba vozil
Souporaba vozil oziroma car sharing je sodoben in relativno poceni način mobilnosti. Na voljo je v večjih mestih po Sloveniji. Avto si preprosto izposodimo, ko ga potrebujemo in ga po uporabi vrnemo. Plačamo samo čas, ko avto koristimo.
Ta oblika prevozov je vedno bolj priljubljena pri mlajših voznikih, okoljsko osveščenih in tistih, ki jim lastništvo avtomobila ne predstavlja statusnega simbola. Pogosto pride prav tudi kot »drugi družinski avto«, ki ga potrebujemo občasno.
Je pa tudi tu odločitev za uporabo zelo odvisna od dostopnosti in bližine odvzemnih mest. Bliže so ta našemu domu, večja verjetnost je, da ga bomo začeli uporabljati.
Peš, s skirojem ali kolesom
Največ pa prihranimo, če se na pot odpravimo peš, s skirojem ali kolesom, v kolikor nam razdalja in razmere to dopuščajo. Pa še zdravo je. O tej opciji razmislite, ko se boste naslednjič odpravljali na pot in avtomatično iskali ključe avtomobila. Morda si premislite in se do sosednje ulice odpravite peš.
Vse bolj so priljubljeni tudi električni skiroji in električna kolesa. Cena električnih koles je sicer relativno visoka, a sta zmogljivost in udobje ob vožnji prepričala že mnoge, popularnost pa vseskozi raste. Vas zanima, katere so prednosti električnih koles? Najdete jih tukaj.
Če pa ste pristaš e-skirojev, preberite članek Zlata pravila vožnje z električnimi skiroji.