Ko obresti delajo za nas

V časih, ko se stroški vsakdanjega življenja dvigajo, je pomembno imeti prihranke ali začeti varčevati denar. Še posebej v primeru nepričakovanih presenečenj, ki jih življenje prinaša. Če na primer neha delovati pralni stroj ali hladilnik, ne želimo čakati predolgo, da si lahko privoščimo nov aparat. Hitrejše reševanje nenadnega problema je lažje, če smo nekaj privarčevali. Več o tem, kako začeti varčevat, si lahko preberete tukaj.

Ampak, kaj storiti, če imate odbčutek, da denarja primanjkuje? Ustvarjanje finančnega vzglavnika je mogoče že z zneski od 50 evrov. In roko na srce, morda obstaja tudi kaj, čemur bi se lahko odrekli, da bi naredili pravilno stvar za lastno prihodnost.

Kaj so obresti?

Tudi če lahko vsak mesec naložimo le 50 evrov, se pojavi vprašanje, kako lahko ta kapital povečamo in ga morda podvojimo ali celo potrojimo? Tu so ključne obresti. To so donosi, ki jih vlagatelji prejmejo za svoje naložbe.

Referenčna obrestna mera bistveno vpliva na obresti, ki jih banke ponujajo za kredite in vloge. Odločanje o tem, ali se referenčne obrestne mere dvignejo ali znižajo, je naloga centralnih bank - kot na primer Evropske centralne banke (ECB). Nadzor obrestnih mer s strani centralne banke za usmerjanje gospodarskega razvoja se imenuje obrestna politika. ECB je odgovorna za države, ki imajo evro kot valuto.

Z višjimi obrestmi centralne banke, tudi ECB, skušajo zmanjšati inflacijo.

Kako to deluje? Višje obresti dražijo kreditno zadolževanje, kar lahko zmanjša izdatke potrošnikov in povpraševanje po blagu. Pričakuje se padanje cen, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju inflacije. ECB zasleduje letno inflacijsko stopnjo, ki ni večja od 2 %. Ali se tudi obresti za varčevanje dvignejo, ko ECB zviša obresti, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so gospodarski pogoji, roki vlog in drugi.

Koristi od obresti in obresti na obresti

Plačila obresti zagotavljajo, da imajo vlagatelji vir dohodka s sredstvi na varčevalnih knjižicah ali v obrestnih vrednostnih papirjih, ki so jih vložili. Če smo že nekaj denarja privarčevali ali ga vložili in že prejmemo dodatne obresti na celoten znesek prvotno vloženega - to so potem obresti na obresti. S pomočjo obresti na obresti je mogoče naš denar še hitreje oplemenititi, še posebej, če ga leta ne umikamo in so obrestne mere visoke.

Učinek obresti na obresti 

Primer: Naš enkratni vložek znaša 100 evrov. Po enem letu nam banka izplača obresti na naš denar. Pri obrestni meri 1 % imamo po enem letu 101 evro, pri 2 % pa 102 evra itd. (glej tabelo). Davek na kapitalski dobiček, ki se običajno odtegne od teh obresti, v tem primeru za zdaj izpustimo.

Če pustimo 100 evrov naloženih, zraste znesek plus obresti iz prvega leta, ko se ta skupni znesek obrestuje v drugem letu. Torej še enkrat dobimo obresti na našo prvotno vlogo in obresti iz prejšnjega leta. V primeru z 1 % smo po 2 letih pri 102,01 evra. Po 5 letih je to 105,10 evra, po 10 letih pa več kot 110,46 evra, glej tabelo. Govorimo o učinku obresti na obresti.

Če obresti niso 1 %, ampak na primer 5 %, znesek raste zgolj zaradi obresti in obresti na obresti. Po 5 letih doseže 127 evrov, po 10 letih pa več kot 162 evrov, po 30 letih pa celo 432 evrov. Pri tem ni bilo potrebno dodati niti centa - to se zgodi povsem avtomatično zaradi učinka obresti na obresti.

Višje, kot so obresti, in daljša, kot je doba varčevanja, večji je dobiček, ki se ustvari z obrestmi in obrestmi na obresti.

Zaključek

Varčevanje ni smiselno le zaradi ustvarjanja rezerv ali znane varnostne postavke. Zahvaljujoč obrestim in obrestim na obresti znesek vsako leto raste - popolnoma avtomatično. Za izboljšanje možnosti donosa je naložba in varčevanje na računih, ki imajo določeno obrestno mero samo ena od možnosti. Več o naložbah si preberite tukaj.