Naložbe in premoženje v kriznih časih

Covid, vojna v Ukrajini, visoke cene energentov, okoljska kriza, poplave ... Minula leta si bomo zagotovo zapomnili po krizah nepredvidljivih razsežnostih, saj že skorajda pet let brez predaha prehajamo iz ene v drugo. Za povrh vsega takšni in drugačni krizni dogodki vplivajo na gospodarske razmere, gibanje cen nepremičnin, vrednost denarja, delnic ter obrestnih mer. Posledično pa to ljudje občutimo tudi v svojih denarnicah. Marsikdo se tako spopada z vprašanjem, kako ohraniti finančno varnost, kam in če sploh kam vlagati prihranke ter kako se izogniti pastem, ki nam jih prinašajo spremenjene gospodarske razmere.

Na srečo je zgodovina dobra učiteljica, iz katere se lahko veliko naučimo, saj so se gospodarske krize dogajale tudi v preteklosti. Vendar pa pretekle izkušnje niso stoodstotno zagotovilo za pravilno ravnanje v sedanjosti, saj je vsaka kriza sama po sebi unikatna in nepredvidljiva. Nemogoče je natančno napovedati, kako se bo gospodarstvo odzivalo na krize v sedanjosti. Zato je pomembno, da se tega zavedamo in da s svojimi financami premišljeno ter načrtno upravljamo tako v dobrih kot slabih časih.

Kako obvladovati svoje finance v kriznih časih?

Pomembno je, da svoje finance upravljamo in dolgoročno načrtujemo ves čas, ne samo ko pride kriza. Pri tem se držimo osnovnih načel:

Osebni finančni cilji in časovni okvir

Določimo si osebne finančne cilje in jim sledimo v časovnem okvirju, ki smo si ga zadali.

Po potrebi svoj načrt prilagajamo glede na spremembe na trgu ali glede na spremembe na osebnem področju. Ob morebitnih nepredvidenih dogodkih ne reagiramo panično ali impulzivno.

Zadolževanje in varnostna rezerva

Zadolžujemo se v okviru svojih zmožnosti in ne posegamo v varnostno rezervo, če to ni nujno. Ta naj bi zadostovala za vsaj 3 mesece preživetja v kriznih časih.

Naložbe in prihranki

Razpršimo prihranke (bančni depoziti, vrednostni papirji, nepremičnine ...).

Ko se odločamo med različnimi vrstami naložb, imejmo v mislih, da obljubljeni visoki donosi predstavljajo tudi visoka tveganja.

Bodimo realni glede svojih finančnih pričakovanj

Če so pričakovanja višja od prihodkov, iščimo rešitve, s katerimi se nam bodo prihodki zvišali - bodisi da se odločimo za dodatno izobraževanje, zamenjavo službe, popoldansko delo ali kaj drugega.

Tako pripravljeni se bomo lažje spoprijemali z izzivi, ki nam jih prinašajo krizne gospodarske razmere, kot je na primer recesija.

Kako upravljati z osebnimi financami med inflacijo?

Inflacijo občutimo oziroma se v zadnjem letu z njo spoprijemamo domala vse Slovenke in Slovenci. Gre za splošen in trajen dvig ravni cen blaga in storitev, kar vpliva na našo kupno moč in premoženje. To pomeni, da z isto količino denarja ne moremo kupiti toliko kot prej. Enako se dogaja z našimi prihranki.

Vpliv inflacije na osebne finance je odvisen od individualnih dejavnikov (naši prihranki, zadolženost, načrti za prihodnost) ter zunanjih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati (višina inflacije, regulatorni ukrepi centralne banke ...). Pomembno je, da razumemo vpliv inflacije in se zaščitimo pred pastmi, ki jih prinaša.

Prihranki

Če donos naših prihrankov, ne glede na to, kje so naloženi, ne sledi stopnji inflacije, se ti realno manjšajo. Zato mnogi iščejo naložbene možnosti z visoko donosnostjo, ki jo obljubljajo nekateri skladi, trgovanje s kripto valutami ali obveznice. To je seveda povsem logično razmišljanje, vendar ne smemo pozabiti na temeljno pravilo upravljanja osebnih financ, ki smo ga že zapisali na začetku: Ko se odločamo med različnimi vrstami naložb, imejmo v mislih, da obljubljeni visoki donosi predstavljajo tudi visoka tveganja.

Naložbe

Da bi zaščitili prihranke, se nekateri odločajo za nakup močnih tujih valut, ki ne izgubljajo svoje vrednosti zaradi inflacije. To je smiselno predvsem takrat, ko je inflacija lokalno omejena na eno gospodarstvo ali eno valuto.

Spet drugi želijo svoje prihranke zaščititi tako, da vlagajo v zlato, srebro ali druge surovine, ki dosegajo visoke in stabilne vrednosti.

Za pametno naložbo prihrankov velja tudi nakup nepremičnine, saj pri nas cene nepremičnin na dolgi rok rastejo.

Krediti

Inflacija se odraža tudi na trgu nepremičnin in ceni stanovanjskih kreditov. Eden od ukrepov, s katerim se centralne banke praviloma odzovejo na visoko inflacijo, je zvišanje obrestnih mer. Zaradi višjih obrestnih mer se krediti s fleksibilno obrestno mero dražijo, novi krediti pa postajajo težje dostopni. Več informacij o tej temi najdete tukaj.

Spremeni se tudi vedenje potrošnikov, ki zaradi negotovosti in strahu pred prihodnostjo postanejo bolj zadržani pri nakupnih odločitvah in odlašajo z nakupom.

Osebne finance v času recesije

Kadar se inflaciji pridružijo še drugi neugodni kazalniki, ki nakazujejo pešanje gospodarstva, lahko to preide v recesijo.

Recesijo zaznamuje zmanjšanje proizvodnje, upočasnjevanje gospodarske rasti, povečanje brezposelnosti, padec vrednosti blaga, storitev, vrednotnih papirjev, nepremičnin in denarja.

Splošno merilo, ki določa, da je neko gospodarstvo v recesiji, je dvakratni zaporedni četrtletni padec rasti bruto domačega proizvoda. Slovenija je po teh kriterijih bila v recesiji med majem 2008 in julijem 2009, junijem 2011 in marcem 2013 ter septembrom 2014 in decembrom 2015, česar se mnogi še dobro spomnijo.

Kako ljudje občutimo recesijo, je sicer odvisno od več dejavnikov:

Varnost zaposlitve oziroma prihodkov

Pešanje gospodarstva zmanjšuje potrebo po delovni sili in povečuje brezposelnost. Recesija različno močno prizadene različne gospodarske panoge. Zato je vnaprej težko predvideti, katera delovna mesta bodo bolj ogrožena. V bolj prizadetih panogah lahko pride do množičnih odpuščanj, v manj ogroženih pa do zmanjševanja plač.

Zadolženost

Ob izgubi zaposlitve ali realnem znižanju prihodkov lahko pride do začasne ali dlje trajajoče nezmožnosti odplačevanja kreditov ali drugih obveznosti. V tem primeru je treba skupaj z bančnim svetovalcem čim prej poiskati ustrezne rešitve, s katerimi boste lažje prebrodili težke čase.

Prihranki

Recesija udari tudi po naših prihrankih, zato je pomembno, da so ti razpršeni. S tem se izognemo visokim izgubam, kot v primeru, ko imamo vsa privarčevana sredstva naložena v obliki naložbenih skladov ali delnic, ki v času recesije izgubijo večino svoje vrednosti. Če imamo sredstva razpršena, je tovrstno tveganje manjše.

Po drugi strani pa recesija oziroma negotovost, ki jo prinaša, spodbuja ljudi in podjetja, da aktivno varčujejo in prilagajajo svoje proračune nepredvidljivim razmeram.

Projekti in naložbe

Številni načrtovani projekti so v tem obdobju preloženi zaradi negotovosti in zaostrenih kreditnih pogojev. Kljub temu pa je lahko to obdobje priložnost za dolgoročne naložbe v nepremičnine, saj cene teh praviloma padajo.  Vlade si z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi spodbudile pešajoče gospodarstvo. Zato je smiselno spremljati spodbude, ki so na voljo s strani države.

Pri obvladovanju finančnih izzivov, ki jih prinaša recesija, je zagotovo koristen posvet z vašim osebnim bančnim svetovalcem, s katerim bosta poiskala najboljše rešitve za vaše osebne finance.

Ker za vsakim dežjem posije sonce ...

Gospodarska gibanja potekajo ciklično, zato se bodo slej ko prej v pozitivno smer obrnili tudi gospodarski kazalci. Tudi v obdobju okrevanja in rasti ne pozabimo na upravljanje svojih osebnih financ in ga izkoristimo, da se dobro pripravimo na naslednjo krizo.